<- - BLOG - ->

I

Latte kava in Sprite limonada pod sencno markizo na stari nakupovalni ulici v srediscu Sydneya. Nedelja je, polovica trgovin in blagovnica Woolworths, podobna nasi Nami, je odprtih. Dvignil sem fotke. Ljudje  v centru hitijo pred blesceco svetlobo v sencne stranske ulice in v desetine lepih galerij in pasaz v srcu mesta. Nebo je brez oblackov. Poletje v Sydneyu je vremensko dinamicno. Pred 24 urami je scalo kot iz skafa. Zimzeleno rastlinje je videti sveze in zdravo.

 Vceraj so mi crknile baterije v fotografskem aparatu. Ravno pred redkim naravnim dogodkom. Ob soncnem zahodu, vrh pecine v Coogeeju. Pihal je zelo mocan veter. Vecmetrski valovi v globini spodaj so se besnece stapljali v peni, med skalami pod klifom. Nenadoma je sonce predrlo oblake. Nizka vecerna svetloba je poudarila plastiko valov in belino pene. Kot v grski bajki o rojstvu boginje ljubezni. Afrodita se je utelesila iz morske pene v Pafosu na Cipru. Tu iz besnecega morja ni izstopila alegorija Venere, temvec je po poti nad morjem nenadoma prisla lepa zena, verjetno domacinka na vecernem meditativnem sprehodu. Pred udarci vetra si je glavo ovila z dolgo modro ruto. Spominjala je na podobo matere bozje iz mnogih cerkva. Nad poloznimi grici Randwicka so iz sivih oblakov, podobno kot izza zaslona, prseli zarki sonca. Zelo lep prizor. Sploh se nisem sekiral, ker nisem mogel skljocniti.

 Fotografija ne more posredovati tega, kar obcutimo z ocmi, kozo, vsem telesom. Pritiska vetra, vonja aerosola oceana, vseh barvnih odtenkov globine, v dosegu dotika rok ali oddaljenega pejsaza dalec na obzorju. Tudi portret neznanke, ki si je glavo ovila v ruto, ne bi mogel poustvariti draperije tkanine ali povrsine besnecega morja v ozadju. Moje motoviljenje z aparatom in posnetki, visoko na robu klifa v Coogeeju, ne bi mogli pricarati mikavnosti ali odbojnosti tega terena. Teh milijone let starih skal, vzporednih lamelnih plasti, iz katerih geolog razbere, da so rezultat sedimentacije iz nekih neznanih paleoloskih usedanj v prejsnjih oceanih, ki so se prelili v nove kotanje.

II

Popoldne Cafe Congo Coogeee 

Na kosilu v Cafe Congo na obalni ulici spoznam mlado Nemko iz Koelna. Natakarica prikupnega videza me spomni na Mirjo. Svetuje mi pri izbiri hrane. Narocim takos - koruzne suhe trikotne mlince. V fizolovi omaki, z nekaj koscki piscancjega fileja, avokadom s cesnom in kislo smetano mi gredo v tek. Zelo obilno in okusno. Takose poplaknem s pol litra mlecnega vanilijevega ledenega napitka, vanilla shake. Pocasi se odvalim v hotel.

Prvega avgusta lani sem po prihodu iz monsunskega Delhija tehtal 62 kg. V Sydneyu sem debeluscek in tehtam 75 kg. V sestih mesecih sem se zredil za 13 kg. Imam tezave s presnovo in s spanjem. Vcasih sem somnabulen - daje me zaspanost in spim po 12 ur, vcasih pa trpim zaradi insomnie - nespecnosti. Nasvet grskega zdravnika Hipokrata: *Hrana naj bo zdravilo in zdravilo naj bo hrana*, se me ocitno ni oprijel. Vcasih se mi zdi, da sem lazje trekkal po Himalaji in po indijskih mestih, kot tukaj po Sydneyu.

Varljivost dozivljanja, paralaksa percepcije in zmota obcutij pocivajo na umisljenih predstavah o umescenosti lastne osebnosti v druzbi. Telesno pocutje in mentalni tonus sta soodvisna generatorja nasega dozivljanja vloge.  Zdrav duh v zdravem telesu je verjetno stanje idealnega in zdravega, reproduktivno sposobnega osebka  med 25 in 35 letom zivljenja. Cas tece, koncno ni nikogar, ki bi ga doslej premagal. Tolazim se s starim latinskim reklom: Ars Longa Vita Brevis. Umetnost je dolga, a zivljenje kratko.

<- - BLOG - ->