<- - BLOG - ->

Koncno sem nasel internet, kjer mi bo prijazni fant iz Sri Lanke nalozil nove fotke, da z njimi ilustriram besedovanje iz tega nadvse obetavnega zacetka leta 2007.

Medtem, ko moj asistent skenira slike, sedim za okroglo mizo v kadilskem kotu Palace Hotela. 21 televizorjev razlicnih velikosti prenasa slike, vecina med njimi pa stolpce sportnih izidov. Sportne tekme - kriket, konjske dirke, ekstremno kolesarjenje BMX, kasaske dirke, dirke psov. Vecine kolumen rezultatov, s katerimi se ukvarjajo tisti, ki so stavili denar, ne razumem. Vecina gostov v tem koticku kaze malo zanimanja za podobe na malih zaslonih. Zdi se mi, da so le del notranje opreme v funkciji akcenta, neke vrste barvne, premikajoce se tapete. V ozadju so tri bilijardne mize in vzporedne tekoce stopnice. Temno modri tapison v lokalu je potiskan z vzorcem pointilisticnih pikic v obliki rumenih spiral. Strop s kvadratnimi ventilacijskimi mrezami in halogenskimi zarnicami je bel.

Med klientelo prednjacijo moski. Samo tri zenske, prva igra bilijard, druga v crni obleki z blescicami prazni kozarec rdecega vina in tretja, blondinka lepe postave, se pogovarja z moskim, najbrz prijateljem. Monitorji so umesceni pod stropnim vencem tri metre visokih sten, spodaj pod njimi v neonskih nisah, so na belih listih razobeseni rezultati minulih tekem. V lokalu tocijo pivo, vino in zgane pijace. Lacnemu duetu dveh moskih prinese natakar vecerjo. Dalje za hrbtom se nizajo igralni avtomati. Lokal povrsine 500 kvadratnih metrov je razdeljen v vec tematskih centrov. Restavracija gleda na promenado, osrednji del je tocilnica z igralnico. Gostilna je na pol prazna. Ponedeljek zvecer ob devetih.

Ljudje se pogovarjajo osredotoceni v svoje svetove in zgodbe in probleme in potrebe po kompaniji. Jaz pa sem cisto sam in uzivam v tem ambientu, podobnemu nasim Kolosejem, igralnicam. Mislim na Leva Nikolajevica Tolstoja in na njegovega oceta. Redko ga je videval, saj je mnogo casa prezivel v igralnicah v Sankt Peterburgu. Cas je bil seveda drugacen, brez televizije in elektrike. Toda strast hazardiranja ter pitje alkohola in potreba po druzenju, v takratnih lokalih, ista kot danes. Tehnologija in oprema le akcentira prostore iste namembnosti. Igre ostajajo, menja se moda. Najbolj nobel snobi igrajo Casino v  Monte Carlu ze dve sto let.

Verjetno so se ljudje ze v kameni dobi prav dobro zabavali in smejali,potem ko so njihovi samani ugotovili, da nekateri sadezi in rastline bistveno dopolnijo dozivetja v ritualih. Ne vem kaj za vraga ljudi tako privlaci, da zaradi iger na sreco in zasvojenosti zanemarijo svoje bliznje, ter zasuznjeni odletijo v spirale brezkoncnega slepila.

Tolstojev oce je, kot poroca avtor Vojne in miru, zanemarjal vlogo druzinskega oceta. Prav verjetno pa je tudi Tolstoj pristranski izdelek svojih dojilj, varusk, guvernant in matere, in je bil stari hazarder pravi kaveljc!

<- - BLOG - ->