<- - BLOG - ->

I

To letovisko predmestje s plazo je kraj mnogih gostiln, barov, restavracij, kavarn in kioskov. Za priblizno deset dolarjev dobis vse, kar ponujajo cenene restavracije. Zvecer v italijanskih restavracijah posedajo mladi zaljubljeni pari. S kelihi belega vina pred seboj sedijo ob mizah. Dekleta izmenjujejo vroce poglede s svojimi fanti. Naelektreno zapeljevanje z ocmi in gestami rok, je del takih sobotnih vecerov, ko fantje povabijo  simpaticno dekle na zmenek. Omrezeni ljubimci pred vrocicnimi leti ocetovstva, katerih mik je se v nedefinirani prihodnosti. Mnogo mater in ocetov z otroskimi vozicki tovori specerijo iz Woolworthsa, Sydneyskega Mercatorja. V poceni kitajskih *take away - vzemi s seboj* gostilnicah, z vitrinami obrnjenimi na plocnike, kupujejo solate in makarone surfarji in mladi turisti z nahrbtniki. Na 50 metrskem raztezaju glavne vpadnice, z Randwicka na obalno promenado, je mogoce nasteti 35 restavracij. Celo ceske cmoke z golazem dobis. Sushi bari, tajske specialitete, turski kebab - skratka, pisani panoptikum prehranskih okusov z vsega sveta.

Vec tisoc ljudi se vsak vecer predaja uzitkom v teh lokalih. Mnogo ponocnjakov popiva do jutranjih ur. Pred dnevi sem tudi jaz zvrnil tri kozarce vina. Natakar je povedal, da zapro obicajno okrog stirih zjutraj. Taki so obicaji v Coogeeju. TV, bilijard, alkohol in hrana. Le manjsina bere knjige ali casopise. Vecina pocitnikuje brezskrbno zatopljena v svoj mali svet. Podobno kot pri nas.

Na plazi je danes dopoldne tekmovanje veslaskih klubov Sydneya. Sportniki veslaci z vseh plaz s posadkami in colni Bondija, Manlya, Maroubre, Bronteja in mnogih drugih klubov mesta Sydney so tu. Mladenke in mladenici v spremstvu trenerjev, prve pomoci, veteranov in navijacev pod sencnimi sotori, se preizkusa v hitrosti spravila colna v morje in veslanju do boje, priblizno sto metrov pred obalo. To je pravi Bay watch, ce omenim TV serijo, posveceno resevalcem obalne straze. V Avstraliji vsako leto resijo utopitve na tisoce lahkomiselnih plavalcev. Colni so zajetnejsi, prilagojeni visjim valovom.

Obvladovanje plovbe in jadranje je ze od leta 1788, odkar je Arthur Phillip, prvi guverner Sydneya, zasidral floto v zalivu in postavil sotore, primarna dejavnost tega mesta. Zanimivo je, da so takoj po izkrcanju prestihali obsezno zemljisce in uredili zelenjavne vrtove, zaradi sveze hrane. Mocan pecat so ze v zacetku vdahnili temu mestu bojeviti politicni oporecniki z Irske. Bili so kaznjenci, neustrasni morjeplovci in morski volkovi. V devetnajstem stoletju je mnogo Evropejcev privabila zlata mrzlica. Kmalu so se priceli priseljevati tudi Kitajci. Mocna Kitajska skupnost daje pecat Sydneyu. Srbi, Hrvati in Slovenci so se priseljevali pretezno po drugi svetovni vojni.

Prostor Juznega Pacifika in Azije je danes vse bolj stratesko pomemben del sveta, saj od tu prihaja najvec priseljencev. Tudi ekonomija Avstralije je najbolj odvisna od tega prostora in trgov.

Ko je prispela prva misija izseljencev z enajstimi jadrnicami, so postavili prvi tabor v blizini obale. Danasnjega Circular Quaya. Naselitev je narekoval potok imenovan Tank Stream, ki je nekoc tekel v zaliv preko pescenih kaskad. Nedalec stran je guverner Phillip postavil svojo hiso. Temelji hisice so nakazani na trgu v tlaku Mestnega muzeja. Ta gostuje v neboticniku imenovanem po njem. Ze cez nekaj let je v hudi susi potok presahnil. Obskurni problemi preskrbe z vodo so tako stalnica ze od samega zacetka Sydneya. Ze pred letom 1800 so priceli dolbsti razsezne rezervoarje v sklade pescenca v tem delu mesta. Mestni ocetje so v spomin na vitalno arterijo zivljenja na mestu, kjer je nekoc tekel potok, postavili lepo fontano. Izdelal jo je kipar Walker. Tank stream so zasuli po letu 1850, ko se je Sydney ze mocno razsiril. Prav na mestu prve naselitve stoji sredisce modernega Sydneya. Tu kipi v nebo stotine neboticnikov. Kipar Walker je upodobil vodne ptice in kljunace, ki so nekoc ziveli v potoku. Simbolicna reka sredi nove reke ljudi in avtomobilov, usmerjenih v ta osrednji morski terminal trajektov.

Spomin na nekdanje pogumne ljudi, ki so orali ledino v tej pusti dezeli, je vsebovan v imenih ulic mestnega sredisca. Barrack street spominja na barake - taborisce jetnikov in prisilnih delavcev. Po mnogih sprehodih po tem lepem sektorju Sydneya, me je pricelo navdajati obcutje spostovanja in melanholije minljivosti. Nehvaleznosti do umrlih, brez katerih ne bi bilo tudi nas.

II

Bliza se kitajsko novo leto. Po mestu so izobeseni plakati - vabila na razstavo Veliki kitajski zid. Oglasajo jo celo po televiziji. Kitajci so ob Anglezih in Ircih kmalu prisli v Avstralijo. Hitro po ustanovitvi kolonije so se priceli priseljevati in prezivljati s pomoznimi deli. Danes jih zivi v Avstraliji mnogo, ki so ze potomci tistih iz devetnajstega stoletja. Kitajci so vplivni in ugledni sestavni del avstralskega kulturno eticnega mozaika.

Zdi se povsem normalno, da Avstralija skrbi za razmere na obalah najvecjega oceana na planetu. Sinapse evropskega anglo-saksonskega logosa v razvoju bodocnosti so Singapur, Kualalumpur in gotovo Hong Kong. Ta mesta so nevralgicne tocke politicno ekonomskega sodelovanja v Vzhodni Aziji. Omrezje po katerem potuje elektrika monetarnih in podjetniskih pobud, usmerjena v pozitivno sodelovanje in sozitje. Ta blaginja je vsa nasteta mesta, in seveda Sydney, oznacila z noto svobodnega marketinga in visokega zivljenjskega standarda.

Negativni ucinki pretirane industrializacije, urbanizacije, in s tema fenomenoma povezanih ekoloskih tempiranih *bomb*, silijo v ospredje vladnih prizadevanj zdravljenja akutnih problemov, povezanih s takim razvojem. Iskanje resitev in privzgajanje visje ekoloske zavesti pri poostreni skrbi za okolje, pravzaprav narekujejo evidentne spremembe podnebja. Mnogo pobud ostaja na deklarativni ravni.

Velemesta so najvecji potrosniki energije in najvecji onesnazevalci ozracja. Z desetinami milijonov vozil in enormno emisijo komunalnih odpadkov, so verjetno dosegla v rasti svoj maksimum. Upajmo, da bodo politiki v sozvocju s kapitalom, priceli uvajati in privzgajati bodocim generacijam ideale usmerjene v spostovanje intaktnih habitatov in skandinavsko-japonske skromnosti. Mislim na tisto arkadijsko harmonijo idealnega ravnotezja med mestom in ljudmi ter ljubeznijo do rastja in zivalstva.

Zivljenje je lepo predvsem zaradi malenkosti in drobnih radosti, ki jih ni mogoce izdelati ali kupiti. Sprehajanje po cisti obali, po travniku, med sumecim listjem jeseni, v druzbi vzgojenih, prijetnih in izobrazenih sosedov, so te na videz nepomembne lepote zivljenja. In tako je povsod po svetu.

<- - BLOG - ->