<- - BLOG - ->

Mladi Danec Jens Jensen se je po koncani Prusko Danski vojni odselil iz Evrope v Severno Ameriko. Odlocilna bitka te pozabljene vojne se je odvila na posestvu njegovega oceta, tako rekoc na domacem dvoriscu njegove rojstne domacije v Juzni Jutlandiji. Jensen se je pocasi uveljavil v novi domovini v Illinoisu, v Chicagu.

V Chicagu so konec devetnajstega stoletja zoreli arhitekturni nacrti, ki so oznacili razvoj gradenj v 20.stoletju. Arhitekt Sullivan je v tem mestu postavil prve neboticnike. Arhitekt Frank Lloyd Wright je pricel z *organsko* arhitekturo. Jens Jensen pa se je razvil v arhitekta parkov, in naravovarstvenika redkega kova. Njegova misel je bila dalec pred casom. Kmalu po letu 1900 je danski vrtnar pridobil vplivne somisljenike v mestni upravi. Zgrozen je bil nad unicevanjem prvinske prerije v neposredni blizini Chicaga. Kljub protestom in obstrukcijam financnih krogov, ki so videli v primestnih sektorjih zemlje podjetje svojih spekulacij in bodocih investicij, je mestni svet Chicaga sledec Jensenovi ideji, prepovedal vsakrsno zidavo ali druge vrste posegov, v razsezna podrocja prerije v neposredni blizini Chicaga.

Vceraj sem se sprehajal od Coogeeja proti Botany Bayu, priblizno kilometer proti jugu. Ob razclenjeni skalnati obali so naravovarstveniki Sydneya ponovno implantirali redke avtohtone rastline, ki so tod uspevale, se preden so zaradi lepih oceanskih razgledov postavili na tisoce his. Na vodoravnih policah iz pescenca se sladka voda potocka ustavi. Tu je mali zivljenjski prostor redkih rastlin, ptic in dvozivk. Le nekaj deset metrov stran se pod prepadnimi klifi penijo besneci valovi Pacifika. Ta ekscentricni habitat obreznega mocvirja so ponovno reanimirali kot opomin okoli stanujocim, turistom in sprehajalcem. Uredili so leseno pontonsko sprehajalno pot na pilotih. Tu cloveka prevzame lepota *nevrednega goscavja*, se posebej zaradi konfrontacije z naseljem stotin individualnih vil, ki delujejo neorgansko, artificielno in umetno.

Tuje invazivne rastline, se posebej modri slak in ostale vrtne rastline, so bile v boju za zivljenjski prostor bolj uspesne od krhkih avtohtonih vrst, odvisnih od fragilnega biotopa skalnega mokrisca, na sami obali morja. Med sprehodom sem naletel na tri vrtnarje, ki so pleli in pulili tujke, v tem ponovno posajenem prvotnem rastju. Cesali so vsak centimeter, z namenom pomagati rastlinam, ki so tod uspevale desettisocletja, preden so v to zemljo zaorali bagerji. Rezervat Trenerry je bil se pred stoletjem naraven in veliko vecji. Zdaj spet raste grmovje mirte, mocvirni sas, trstika, ciperus in ostale redke mocvirne rastline.

Visanje ekoloske zavesti je pravzaprav akcija mescanov. Ljudje sredi asfalta in betona najbolj obcutijo negativne ucinke umetnega okolja. Zanimiva posebnost Avstralcev je se danes njihova povezanost z morjem. Vecina jih zivi v priobalnem pasu, ki sega priblizno 50 km v celino. Zato je v zadnjem stoletju utrpela narava najhujse poskodbe prav v tem najgosteje poseljenem sektorju Avstralije. Pobude za ponovno uveljavljanje originalnega avtohtonega rastja, so v Sydneyu ocitna domena lokalnih skupnosti. Navsezadnje je v takih soseskah bodocnosti voznja v oddaljene naravne parke in rezervate odvec. Vsako naselje ima lahko lasten naravni rezervat pred nosom. Tja lahko gres pes ali s kolesom. In sodelujes pri ohranjanju necesa lepega in naravnega. 

Jens Jensen je uredil mnogo parkov v Chicagu. Njegovo prvo vodilo je bilo v zasaditvi uporabljati drevnine, grmovnice, trave in cvetnice Illinoisa. Jensen je uredil tudi obsezne rance rezidencnega tipa, ameriskih premoznih ljubiteljev narave. Tudi druzini Ford. Prerija, ki je po njegovi zaslugi prezivela v Chicagu, pa je to mesto povzdignila med tiste redke svetovne metropole, kjer je zivljenje veliko prijetnejse, kot v podobnih mestih drugje po svetu. Tudi v Sydneyu je se nekaj prvinske obale. Hvala bogu.  

<- - BLOG - ->