<- - BLOG - ->

Vcerajsnji tragikomicni zaplet, tatvino 1000 US$ cekov iz zaklenjene sobe in zakodiranega kovcka, prijavo policiji, zatem prijavo American Expressu, in po vec kot polurnem telefoniranju refundacijo 700 $, je najbolje pozabiti. Crv slepila izgube, ki gloda oskodovane, je pogosto kal nadaljnih zablod in nesrece. Vsak dan smo prica vojaskih obracunavanj, v katerih umira na tisoce ljudi. Kaj pa je vojna drugega kot zdravilo mascevanja bolezni obcutka krivice, prikrajsanosti, ogrozenosti in izgube?

Status svobodnega umetnika, obrtnika in vsakrsnega neodvisnega podjetja, je igra z obstrukcijo, na lastno odgovornost. Praviloma tudi hoja po tenkem ledu, ce si drznes drezati v nedotakljive dogme ali v monopole samozadovoljne vecine. Vendar pa tu v Sydneyu vidim, da bistvenih razlik med kulturami pravzaprav ni. V nacinu vedenja, ki nam je skupen, smo vsi ljudje enaki. Vsi se soocamo s podobnimi problemi, genetsko opremljeni z enakim paketom custev.

Vcasih se mi zdi, da imajo prav moj sin, hci in Mirja, da komplicirano globokoumim, ko pa je zivljenje v bistvu tako enostavno. Zato nekaj konkretnih utrinkov izven podrocja talecih se plosc ledu, povezanih z mojimi opazanji gradenj v mestu Sydney.

Sprasujem se zakaj so vsi neboticniki kvadrataste stirikotne igle? Le redki so obli, okrogli ali *posebni*. Med vsemi vec deset nadstropnimi stolpnicami izstopa neboticnik arhitekta Renza Piana. Ze njegovo letalisce v Hong Kongu je izredno lepo, pregledno in enostavno. Njegov beli stolp, spodaj je majhen trg imenovan Aurora, izstopa v svoji belini in mehko ukrivljeni kozi - fasadi. Del oboda velikega kroga, sredi rastra pravokotnih oken, ki reliefno ne izstopajo iz enovite ploskve celotnega mehko zaobljenega procelja. V rastru pravokotnih sosedov je ta stolp Renza Piana unikaten.  Najbrz ga drugacna oblika se posebej izloca od podobnih stolpnic Sydneyskega sredisca. Transparentni podaljsani vrh je tudi solarni filter in reflektor svetlobe, v tem pravokotno orientiranem tlorisu ulic in sosednjih stavb.

K sreci je podobnih se nekaj drugih stanovanjskih blokov, tik pred Opero. Valujoce fasade v krivuljah, znatno polepsajo videz neboticnikov - podaljsanih kvadrov na sahovnici citya.

Gradnje, po letu 1920 v Sydneyu, so praviloma zapadle v cascenje pravega kota. Ne vem ali je tako zaradi vizij tehnoloske dobe, ki je z enostavnostjo in matematicnim funkcionalizmom izganjala oblast imaginativnega kroga, ornamentov. Ta cas je prinesel v svetovni arhitekturi nehvalezno uniformnost. Unikatnost mest 19. stoletja se je v 20. stoletju poenotila v sivini podobnosti. Verjetno je ta slog odgovor na pretirano dopadljivost eklekticne dekorativnosti stavbarstva 19. stoletja. Odgovor funkcionalizma, kjer je hisa stroj, prvenstveno oblikovana sledec standardom svetlobe, higiene in varnosti, je oznacil vecino svetovnih mest.

Vodilo mojstra Miesa van der Roheja - Manj je vec, je postalo nacelo. Najbrz je sprejemljivo v njegovem stavbarstvu super luksuznih materialov, stekla, kamna in kroma. Podobne gradnje z betonskimi fasadami  so seveda mnogo manj dopadljive. Se posebej ce so stavbe oblozene s plastiko, ki po 30 letih obledi in se pricne celo cefrati.

Tu v Sydneyu je verjetno en milijon his. Najlepse so tiste iz opeke razlicnih odtenkov. Nekatere so lepe se po stoletju in delj. Kaksni bodo neboticniki v centru leta 2150? 

<- - BLOG - ->