10.2. Sydney - vtisi porocnika Philipa Gidleya Kinga - 10.02.2007
Prevod iz dnevnika mornarja Prve flote je nastal dvanajst let pred rojstvom Dr.Franceta Preserna. Ce v enem stoletju dozori pet generacij, pomenijo Kingovi opisi pravzaprav srecanje ljudi deset generacij nazaj. Antropologi so ocenili, da so Aborigini v Avstraliji priblizno stirideset tisoc let. Od nasih skupnih prednikov so se locili pred sestdeset tisoc leti. V tisocletju mine zivljenje petdeset generacij, v desettisocletju pet sto. Ob branju tega opisa prvega ponovnega srecanja Evropejcev z brati in sestrami, locenimi pred tri tisoc generacijami, se mi zdi vsakrsna sodba kulturnih antropologov tako pavsalna, kot je subjektivna resnica Neila Armstronga potem, ko je stopil na Luno leta 1969.
20.januar 1788, ob desetih dopoldne smo se z guvernerjem, kapetanom Hunterjem in porocnikom Dawesom podali v juzni del zaliva. Z Dawesom sva bila zadolzena raziskati zaliv in preiskati dva dostopa in teren, kolikor dalec je mogoce. Pluli smo ob juzni obali in se na rtu obrnili, saj tece tod dolga plitvina, ki je povrhu med oseko deloma na kopnem. Po precenju prvega zaliva, priblizno miljo dolzine, smo dosegli rt. Naslednjo tocko sem zaradi dogodka, ki je sledil, imenoval Tocka Kopja, Lance Point. Prepricani, da je mogoce na tej vzpetini najti vodo, smo po pristanku priceli z vzponom na hrib.
Naleteli smo na kar dobro crno zemljo ilovko in teren porascen s krasnimi drevesi, primernimi za stavbni les in gradnjo ter socno travo. Na vrhu smo presenetili divjega psa lisicje rdece barve (dingo) in naleteli na precejsnjo skupino domacinov. Takoj so priceli kricati in nas odganjati s sovraznimi zamahi rok nazaj v colne. Kljub spremstvu porocnika Dawesa in treh marincev - mornarjev, sem se jim priblizal neoborozen in jim ponujal koralde, bisere in pisane trakove. Dva domacina s sulicama sta ostala v varni razdalji. Darila sem polozil na tla in se oddaljil. Vzeli so ogrlice in si jih nadeli. Potem pa so z glasnim kricanjem ponovno zahtevali, da zginemo stran. Eden od domacinov je zagnal v znak ustrahovanja sulico. Zadela je zraven nas in se zapicila v zemljo. Kopje je letelo po moji oceni 36 metrov dalec. (orig. 40 yardov, 1 yard je 91 cm). Ko je izvlekel sulico, je uporabil kar dosti moci. Ta groznja je bila jasen znak, da so pripravljeni vreci se vec sulic, ce se ne umaknemo. Bilo je dvanajst moskih, nisem hotel streljati nanje. Zadenjsko smo se umikali vse do vznozja hriba. Spet sem jih hotel obdarovati, vendar so odklonili. Ponovno je proti nam poletelo kopje. Ukazal sem streljati samo s smodnikom. To jih je prestrasilo in pognalo v beg.
Vkrcali smo se v colne, guverner Phillip se nam je pridruzil v juznem delu zaliva. Za razliko od nas je on naletel na druzabne in prijateljsko razpolozene ljudi. Spet smo odpluli proti Lance Pointu. Moski so se zbrali na obali in spet grozili s sulicami. Guvernerju se je uspelo izkrcati z darili, ki jih je eden od njih pobral. Kmalu je uspelo vzpostaviti premirje v zadovoljstvo o0beh strani. Obkrozili so colne in obdarili smo jih z malenkostmi. Zeleli pa so oblacila in klobuke. Z vzkliki zacudenja in obcudovanja so pospremili vsakogar, ki je snel klobuk.
Potem so svojega tovarisa, ki je v nas metal kopje, obstopili in izrazali nezadovoljstvo nad njegovim ravnanjem tako, da so vanj namerili vse sulice. Z gestami mi je uspelo odvrniti njihovo namero. Dvema sem ponudil vino, ki sta ga nevajena pijace, izpljunila. Sprasevali smo jih za imena predmetov, povedali so svoje besede in ponavljali nase. Kmalu so toliko obvladali anglescino, da so na zeleni predmet polagali kazalec in sprasevali *No?*.
Pravicno jih ocenjujem za odkritosrcne in postene ljudi. Ko so uvideli, da je obdarovanja konec, so z nami nadaljevali dialog z znaki. Zeleli so vedeti katerega spola smo, to so nakazovali z rokami namerjenimi v nase delikatne predele. Imeli so nas za zenske. Bili smo golobradi. Vojaku sem ukazal, da se razgali in jim pokaze spol. To so pospremili preseneceni z glasnimi vzkliki obcudovanja. Priceli so kazati proti deset metrov oddaljeni obali. Opazili smo veliko skupino zen in deklet z majhnimi otroki, ki so jih nosile oprtane na ramenih. Bile so popolnoma gole - puris naturalibus - pas meme la feuille de figueur.Mozje okrog colnov so nas z gibi rok vabili, da se jim pridruzimo. Seveda smo povabilo zavrnili. Eni od zen sem pomahal z robckom, odlozila je otroka in pristopila k colnu. Polozil sem ji ga na mesto Evinega figovega lista, kar so mozje pospremili z glasnim odobravanjem. Zena se je vrnila na obalo.
Ker se je blizala noc, smo hiteli nazaj k floti, zasidrani sredi zaliva 12 milj dalec. Zazeleli smo jim zbogom - good bi wi ge, kar so ponovili. Priblizno ob pol noci smo bili na krovu. Guverner se je pricel pripravljati na pregled Broke Baya in Port Jacksona ob zori.
|
Domov ![]() Utrinki ![]() Galerija ![]() Blog ![]() Delo ![]() Kontakt ![]() |
|||