<- - BLOG - ->

Sin ocenjuje zurnal na internetu kot pretirano dolgovezenje, sestra pa komentira, da je premalo povezan z osebnimi dozivetji in zapada v zgodovinsko ali psiholosko analizo.

Zato bom opisal danasnji dan.

 Vstal sem ob desetih. Pojedel sem musle z mlekom in spil kavo. V sobi je kuhalnik s pecico. Nato sem pri glavnem kiosku, pred vhodom na plazo v Coogeeju, vzel se eno kavo. Cez pescino siroko priblizno trideset metrov sem zrl v morje. Pred tremi tedni je bilo znatno visje. Videti je, da Luna dejansko mocno vpliva, s svojim ciklusom revolucije in seveda privlacno silo, na prelivanje voda v Pacifiku. Razlika visine nivoja med scipom in mlajem znasa mogoce dva ali tri metre. Po kavici in meditaciji o gibanju voda ali plimovanju ( preberite si Sir Isaac Newtona in njegova opazanja v Motion of tides), sem se spravil na internet, priblizno sto metrov od plaze, ob vpadnici z Randwicka na Rivo. Advokatski pisarni sem poslal e mail s prosnjo, da me zastopa pri iskanju nove sluzbe in urejanju dokumentov. Vesel sem bil Tjasinega maila in ji odgovoril. Potem sem sel v Woolworths supermarket in kupil Nescafe instant, Sydney Morning Herald in cigarete. Vrnil sem se v hotel, ker sem bucko pozabil brisaco, hotel sem malo plavati. Na hitro sem preletel casopis in pojedel socen mango. Herald je zelo razkosen casopis z vsakodnevnimi prilogami, cajtng tipa Delo. Spet sem odkolovratil na plazo. Dve ljubki dekleti sem naprosil, da popazita na moj nahrbtnik. Spravil sem se v vodo. Plaval sem 15 minut. valovi so zelo siloviti. Potrebno je kar nekaj sile, da prides dovolj dalec od obrezja, kjer je njihova sila manjsa.

Nato sem menjal cek za sto US$ in dobil borih 114 A$. Vsem potnikom v Avstralijo zato svetujem, da se nabasejo z avstralskimi dolarji ze v Sloveniji, kjer je tudi tecaj EU ob US$ pri transakciji v valuto aussijev (ozijev) mnogo boljsi. Nato sem se spet vrnil na plazo, ker so se pripodili cirusi in je bilo manj vroce. Opazoval sem dogajanja na plazi. Kupil sem rezino bananinega kruha z jagodami in se eno mlecno kavo. Potem sem Bobu, sefu mojega hotela placal najemnino za teden dni vnaprej.

Danes je prvi dan, odkar sem tu, da nisem napravil niti enega posnetka s fotoaparatom, in drugi dan, da nisem sel opoldne v city. Nenavadno. Po vsem povedanem si boste mislili, kaj pa dela ta tip, saj samo uziva in prelaga svojo blazirano rit sem ter tja po plazi in po kafeterijah. V bistvu je res, da ne trpim pomanjkanja, ampak ob Blogu objavljam fotografije, in tudi kaj malega preberem. Ali pa si samo domisljam, da proucujem novo okolje. Ne mika me, da bi si ogledal ostala avstralska velika mesta, saj so si najbrz podobna, tako kot so si v Indiji.

Skusam si najti delo. Priznam pa, da sem pri iskanju dokaj len in neinventiven. Zelim se ustaliti in si najti svoj koscek prostora pod soncem, ki ga je tu v izobilju. Zelel sem snemati svoj dokumentarec, a mi je ze drugic crknila kamera. Zalostno.

Ljudje so prijazni, vendar tudi v Avstraliji kroji zivljenje nevidno ozadje, tako kot povsod po svetu. Meni se zdi, da sem vedno ravnal posteno po svoji vesti. Ker sem na koncu svojega sodelovanja na TV Slovenija, junija leta 2004 zasluzil na uro 2,5 EU, in ker sem vceraj slisal, da kitajski delavci zasluzijo manj kot dolar na uro, me pac prevzema kriticna distanca do ozadij, takih ali drugacnih.

Po ogledu Sydneya sodim, da gre za enega  najlepsih mest na svetu, kar sem jih imel priloznost videti. Najdejo se trenutki, se posebej v nedeljo, ko je sredisce izpraznjeno avtomobilov in mnozic, da med sprehodi po downtownu zacutis epsko govorico arhitekture, narave in zivljenja bolj izcisceno. Take stvari me osrecujejo. Vsakdo prezivi svoje zivljenje v stiku s stavbami v okolju, s katerim enaci svoj jezik, kulturo in znacaj. 

<- - BLOG - ->