<- - BLOG - ->

Soncno nedeljsko opoldne v srediscu. V petek sem zural v Manacleu do treh zjutraj in soboto prezivel v zdravljenju macka. Zvecer sem se malo namocil in naspal, kot se nikoli.

Med preletavanjem nastalih fotografij, sem nasel te z avenije Anzac Parade. Vodi iz jugovzhodnih predmestij v center. Zdi se mi lep primer holisticnega urbanizma. Kljub sestpasovnici z dnevno frekvenco 100 000 vozil, je lepo urejena kolesarska steza v senci dreves, cudovitega vec kilometrov dolgega drevoreda. Drevesa so figovci tipa Port Jackson. Ta markantna drevesa so posebnost podrocja Sydneya. Imajo mogocne razvejane krosnje, izredno reliefno deblo in lepo listje. Plodovi seveda niso podobni nasim figam, so jagode velikosti brinja. Listje je usnjato, na vrhu zeleno, spodaj rdeckasto.

Pes sem se sprehajal od hipodroma v Randwicku do Hyde Parka, in naredil nekaj posnetkov.  Drevesa so stara gotovo 50 do 70 let. Vrtnarji Sydneya, ki so jih posadili v alejo, ta nosi ime po mavzoleju - spomeniku umrlim avstralskim vojakom v I.svetovni vojni, tudi v Gallipoliju v Turciji, kjer jih je umrlo 60 000, in vseh ostalih frontah te strasne pozabljene vojne, si niso predstavljali razvoja prometa, a so verjetno slutili, da taka zelena arterija zdravi dihanje mesta.

Po vsem Sydneyu je mogoce opaziti smisel za kultiviranje mestnega prostora z drevoredi in zelenjem. Ta nacela v nacrtovanju mest Sydney odlikujejo. Mestni ocetje so mislili na ljudi in njihovo okolje daljnorocnejse. V Avstraliji sodeluje v prostovoljni akciji zascite avtohtonih okolij 100 000 prostovoljcev. Ponovno sadijo ogrozene domace rastline.

Kako pa je v Sloveniji? Kdo misli na klopce in mlade pare, ki si bodo izmenjali prve poljube, v senci sumecih lip leta 2075? 

<- - BLOG - ->