<- - BLOG - ->

Cirqular Quay je v nedeljo mravljisce. Stari zajetni ferry boati, pobarvani zeleno in oranzno, prepeljejo na razclenjene obale Sydneyskega zaliva vsak dan desetine tisoc ljudi. Hitri beli gliserji Rivercat vozijo v odrocnejse mirne vode v zaledju, kjer se izliva reka Parramata. Vceraj sem si privoscil nekaj ur voznje. Opazovanje mesta z vode je zanimivo. Ko si ogledam leseno jadrnico, posnetek Cookove Endeavour iz leta 1770, zasidrano v Pomorskem muzeju v Pyrmont Bayu, me kar spreleti. Na taki majhni ladji je plulo 85 moz. Ni daljsa od 20 metrov. Je cudovit posnetek skunder hitre jadrnice. Ob najugodnejsem vetru je dosegla hitrost 25 km/h.

Darling Harbour je bizarno novovesko ozadje te anticne lesene mojstrovine. Vecina stavb, kar jih stoji naokrog, je nastala v zadnjih 35 letih. Neboticnisko poslovno rezidencno sredisce z nakupovalnim centrom. Strnjena pozidava sega vse do morja, zaliv je totalno urbaniziran.

Na drugi voznji proti Hornbyu in v zaledje Sydneyskega zaliva, se pricenja obmocje obrezne mangrove. Morje je zaradi zaprte lege in stranskih zalivov, sirine najvec 300 metrov, mirno. Cloveka prevzame obcudovanje, da je v razmeroma kratkem casu nastalo tako razsezno mesto. Rast predmestij v smislu *pobega v zeleno oazo druzinske hise* se zrcali v pravljici romanticnih obrezij. Vendar po tri urni voznji postanejo sydneyska rezidencna naselja obvodnih pomolov in gosto natlacenih his, vil in rezidenc, monotona. Uniformni tip pokrajine, kjer pogresam slikovitost v razlicnostih. K sreci je v tem sektorju dovolj zelenja, drevja in trat, ponekod segajo vse do morja. 

Mesta s povrsino nad 1000 kvadratnih kilometrov so fascinantna zaradi velikosti, ne pa zaradi arhitekture. Od dalec so si vsa podobna. Ideja arhitekta Kozelja o Sloveniji - kot vrtnem mestu, je odlicna. Vendar ze Ljubljanska kotlina s Kranjem kaze odmike od tega ideala. XX. stoletje je bilo laboratorij rusenja in novogradenj *Hrabrega novega sveta*, ki v marsicem nakazuje upad vrednot in kulture. V Sloveniji smo dobili Velenje in povecali nasa mesta in vasi za 5 do 7 krat.

V Sydneyu ze zmanjkuje prostora za novogradnje, se bolj ocitne so narascajoce ekoloske tezave kompleksne infrastrukture. Vodovod, energetska preskrba in deponije odpadkov ne dohajajo vse vecjih, in se vecjih potreb metropolitanske aglomeracije 4,5 milijonov ljudi. O.K. Sydney ima sreco, da stoji na obrezjih enega najlepsih zalivov na svetu, in uziva blagodar fantasticnega podnebja. A zdi se, da je postal ze tako velik, da prerasca samega sebe. Mislim seveda na stranske ucinke - dolga potovanja na delo, polutante v okolju in sporadicne kolapse v prometu.

Meni se je zmeraj zdela slovenska modrost samozadostnosti in enostavnosti, nasa prednost. Izciscena eleganca slovenskih domacij, vasi in tudi mest, ki so organsko umescena v okolje. In predvsem niso mastodontska. Nasih prednosti ne izganja diktat globalnega marketinga, kot to poudarjajo kritiki. Meni se zdi, da v ozadju cemi posnemanje slabih vzorov, rigidnost in prenizka samozavest do spostovanje lastne arhitekturne tradicije in zivljenjskega sloga. Premalo varujemo obcutljivost nasega majhnega okolja in prostora. Mislim, da bi morali slediti vzorom Severne Evrope in prispevati v nadaljevanju mozaika unikatnih gradenj unikatne projekte. Kar so zastavili Fabiani, Plecnik, Ravnikar, Vurnik in plejada dobrih arhitektov v XX.stoletju je potrebno spostovati in nadgraditi.

Moja razpredanja so rezultat primerjav in opazovanj po 30 letih dela pri filmskih projektih. Obredel sem vse slovenske pokrajine in si vedozeljno ogledal tudi sencne strani, skrite za blescecimi procelji vasi in mest. Po nedavnem potovanju po Indiji, in med sedanjim vandranjem po Sydneyu, vidim razvojne podobnosti v trendih nacrtovanja. Sydney je star dobrih dvesto let. Ljubljana slabih 2000 let. Sydney se je od naselja sotorov, do lastnika najvecjega locnega jeklenega mostu na svetu - Obesalnika za plasce, kot ljubkovalno imenujejo Harbour Bridge, razvil v 150 letih. Ljubljana se je po letu 1945 sedem krat povecala. Kje so fundamenti Emone? Kje so rimski mozaiki insul? Lahko bi jih oziveli v mestnih tlakih glavnih ulic in trgov, odprli zanemarjene domace kamnolome in pridobili delovna mesta. Sydney je cudovito tlakovan. Asfalt zmore polivati vsakdo. Kje je razkosje fresk slikovitih srednjeveskih mest, Ljubljane, Maribora, Celja, ... Ekskluzivnost je posebnost, ki izrasca iz gradbenega kanona. Le ta pa je zrcalo nase kulture, podnebja in mentalnega naboja ustvarjalnosti. V pravljicne vaske ambiente pri nas nasilno vdira tuja favna in flora, neprimerna slovenskemu izrocilu. Tako postajamo dolgocasno podobni vse dolgocasnejsim sosedom od blizu in dalec. 

Samo na Pohorju je cvetelo do leta 1940 nad 200 zag in mlinov. Ta zajetja so blazila hudourne vode, ki danes zasipavajo akumulacijske bazene elektrarn na Dravi. Kompleksni interdisciplinarni pristopi novega eko urbanizma, ter bio inzeniringa v arhitekturi, so strateskega pomena. Ohraniti moramo lastno filozofijo bivanjskih nacel. Ta je rezultat tisocletnega razvoja in izkusenj. V nasi Alpski dezeli so ravnine zelo redke. Ze relief narekuje gradnje novih naselij na pobocjih. Pozidava rodovitne zemlje je zabloda. (Poglejte Blog Shimla, gorsko mesto v HP, Indija).

Skrita eko naselja v gozdovih, obnova zanemarjenih in zapuscenih vasi, in visanje gabaritov v mestnih srediscih, so resitev. Zahteva po spremembi razvojnih smernic, in odlocnejsi dirigentski palici politicno ekonomskega lobija slovenske drzave, je zahteva po unikatnem slovenskem receptu z osebno fiziognomijo arhitekture in zivljenjskega sloga, ki ga bodo primorani ziveti nasi vnuki v prostoru, ki jim ga bomo predali v upravljanje.

Moj sosed Samo, dolgo casa je delal v upravi Revoza v Novem Mestu, mi je opisal govor francoskega direktorja. V Sloveniji je delal 20 let, na poslovilnem govoru pred upokojitvijo, je povedal: Slovenci se imate pokrajino in kulturo, kot je bilo to v Franciji v casu moje mladosti. Bojim se, da boste posnemali razvojni vzorec, ki bo razvrednotil to veliko dragocenost Slovenije. 

<- - BLOG - ->