<- - BLOG - ->

Pravzaprav je frapantno, da javnost v casu hitrih potniskih letal, in medijev svetlobnih hitrosti, tako malo ve, pozna in ceni tiste, brez katerih ne bi bilo sedanje blaginje. Mislim na tiste pogumne mornarje, navigatorje in znanstvenike - prestejemo jih lahko na prste obeh rok, ki so priblizno od leta 1600 in nekje do 1825, s svojimi anonimnimi posadkami prejadrali vse svetovne oceane. Da Gama,Cook, Magellan, Vespucci, Hartog, Dampier, Bougainville in drugi, so utirali pot enotnemu svetovnemu, ce hocete, globalnemu casu.

V knjigi Georgea Seddona, The Old Country, se zrcali v pogledu botanika videnje avstralskih pokrajin, rastlin in ljudi. Avtorjeva optika smiselno prepleta izseke biografij pomembnih raziskovalcev, preko efemerid njihovih presezkov, in ucinke, ki so evidentni v flori, favni in zivljenjskem slogu modernih Avstralcev. Tako kot pravimo Slovenci, da brez Trubarja ne bi bili narod in samostojna neodvisna etnija v svetovnem prostoru. Tako tudi Avstralci ne bi bili samostojni, brez svojih pomembnih moz, katerim sem posvetil nekaj misli v prejsnjih objavah.

Marsikdo bo pomislil, saj ta Mrovlje poenostavlja, in mece v isti kos poplnoma nesmiselne paralele. Pred dvajsetim leti sem se sprehajal po Trnovski planoti in v Predmeji naletel na spomenik Jozefu Resslu, izumitelju ladijskega vijaka. Socasno s Fultonom sta zastavila novo dobo v pomorstvu. S parniki in ladijskim vijakom se je pricel zacetek konca tisocletja stare tehnologije jadranja. Zato sem navrgel letnico 1825, zatem so se namrec uveljvili parniki. Relativno izolirane evropske drzave je zeleznica povezala sele pred dobrimi 150 leti.

Pionirji 17. in 18. stoletja so s svojih potovanj prinasali prve zbirke rastlin, zemljevide in publicirali izsledke v nacionalnih enciklopedijah. Zaliv juzno od Sydneya se imenuje Botany Bay. Tu sta proucevala rastline naravoslovca Cookove ekspedicije Anglež Joseph Banks in Šved Daniel Solander. Bilo je leta 1770. Osemnajst let kasneje se je Prva flota zasidrala v zalivu. Ustanovili so kolonijo Sydney.

Implementacije novih transportnih sredstev v xx.stoletju prinasajo z vsemi prednostmi globalnega turizma, trgovine in ekonomije, kopico stranskih ucinkov. V Sydneyu so tako izumrle mnoge domace divje vrste rastlin. In z njimi mnoge živalske vrste prebivalke goscavja, tudi ptice pevke. Uveljavile so se kukavice, vrane, kavke in galebi. Obcutljivi ekosistemi so v obseznih sektorjih uniceni. Z velikim trudom in podporo avstralske politike, se iz Sydneya sirijo pobude in prvi evidentni uspehi v rekonstrukciji prvinskih okolij.

Slovenci premalo cenimo svoje prednosti. K sreci smo ohranili mnogo vrst prav na racun konzervativnega in *provincialnega* razvoja. Drugace od trendov zahodnjaskih smernic razrascanja supervelemestnih aglomeracij.

Med potepanji po Jugovzhodnih predmesjih Sydneya podozivljam svoje otrostvo. Dolgi, polozno vzvalovani grici, na katerih so se naselili ljudje, uredili ulice, krizisca, bolnice, cerkve, sole, policijske postaje, drevorede in parke v cetrteh Coogee, Gordon Bay, Clovelly, Bronte, Tamarama, Bondi, Long Bay, Cronulla, Randwick, me spominjajo v nacinu ze videnega - deja vuja, na minulo. Mnogi ljudje, ki jih nakljucno strecujem, v obrazih odsevajo spomin na ljudi, s katerimi sem se nekoc ze srecal.

Ce hodis pes, opazis vec sorodnosti z domom. V vsaki ljubki ulici urejenih hisnih predvrtov v cvetju, v tem snaznem mestu, srecujem ljudi. Matere, ocete, delavce, upokojence in otroke. Nakljucno opazujes fragmente njihovih zgodb. V tem je car takih potepanj. Kljub bolecim nogam proti veceru in utrujenosti, so dozivetja pesca z nahrbtnikom neprimerljiva z vtisi, ki ostanejo, ce osvrknes predmestje skozi okna avtomobila.

Spotoma sem danes posnel dva skarabeja. Zal sem s kamero prevec vpadljiv. Mnogim delujem trcen, ko usmerim objektiv v cvet nad glavo, po katerem pleza pisana zuzelka. Prizor je cudovit, mimoidocemu pa je prizor smesen, saj ne vidi drobne zivalice. V tej paralaksi dozivljanja svoje osebnosti in soljudi, pogosto izvirajo vzroki nerazumevanj.

Ampak pedimenti Jugovzhodnih predmestij, ta nalicja lepih hisk nanizana, kot obrazi v casu, ob stotinah ulic, na koncu nekaterih se izrise obzorje modrega Pacifika, so arhitektura zivljenjskih zgodb Avstralcev.

Danes sem na plazi Bronte opazoval surfarje. Cudovit pogum je v teh fantih in tudi nekaj dekletih. Moc kljubovanja naravnim silam. Ravnotezje na grebenu vecmetrskega, lomecega se vala, je eleganca, zaradi katere smo ljudje transcendentna bitja. Drugacni od nagonom in refleksom zapisanih zivali. 

<- - BLOG - ->