<- - BLOG - ->

Nesel sem tri fotke Raymondu v Darlinghurst. Oblacno vreme se je med klepetom spremenilo v lahen, topel dez. Ta cetrt mi je vsec zaradi starih his nizkih gabaritov, zgrajenih kmalu po letu 1900, lepih drevoredov in atmosfere stanovanjske kulture stoletje nazaj. Je neke vrste insula, ostanek Sydneya s preloma 19. v 20. stoletje. Naokrog namrec kipijo proti dvajsetemu in tridesetemu nadstropju novi svetilniki arhitekture zadnjih desetletij. Stanovanjsko poslovni neboticniki ob William streetu. Ponekod kar sredi te romanticne starozitne soseske. 

Raymond mi svetuje, da naj prodam kamero in si nabavim novo v Duty free trgovini na George street. Pokaze mi svojo NSTC Sony z barvnim zuherjem, ki jo je kupil v Los Angelesu. Prirocen DV cam za ljubitelje. Povabi me na drink - pijaco preden odpotujem. Spomnim se treh tednov v Darlinghurstu, v njegovem hotelu s staro postajo gasilske brigade iz 1910, cez cesto. Zelo velemestno in prehrupno za moja razvajena cutila.

Nato jo mahnem do fontane El Alamein in naredim nekaj posnetkov za spomin. Dez se je medtem obcasno spreminjal v ploho. Medtem, ko vedrim pod napuscem pri Savoy bloku, razmisljam o Galileu. Izracunal je teznostni pospesek 9,8 metrov na sekundo. Pred 200 milijoni let se je Zemlja vrtela okoli lastne osi hitreje. Leta so trajala cez 400 dni. Zaradi vecje centrifugalne sile, je bil tudi pospesek manjsi, mogoce med 7 in 8 metrov na sekundo. Ta dejstva so doprinesla k razvoju takih velikanov, kot so bili dinozavri. Bioloski razvojni produkt evolucije v casu manjse teznostne sile. Danes bi se s tako konstrukcijo telesa sesuli. Ze slon, ki je najvecja kopenska zival, je pretezno pocasen prezvekovalec.

Razvoj gradbene tehnike danes skusa premostiti zakone fizike. Ceprav se v 77. nadstropju World Towerja, med mocnim vetrom nihanje vertikale, glede na pritlicno etazo, meri v nekaj deset centimetrih, za okni, sedec na kavcu, poslusas Bacha in opazujes ocarljivi Sydneyski zaliv Port Jackson.

S takimi sanjarjenji si krajsam cas. Galileo si je zaradi svoje bistroumnosti nakopal kup dogmatskih sovraznikov. Niso razumeli, cemu mece s posevnega stolpa v Pisi svincene krogle. Opravljal je znanstvene meritve. Potomci ozkosrcnih tiranov, pa danes letajo s Quantas preko Pacifika, podpisovati protokole in kupoprodajne pogodbe.

Take komedije iz nekdanjih casov se prav gotovo dogajajo tudi danes v Sydneyu, ali kateremkoli drugem svetovnem mestu. Cloveska creda, katere ponizni del je vsakdo, reagira z doloceno mero samozascitne inercije, proti ocitnim dokazom razuma in logike znanosti. Ta danes opozarja na nevarnosti razvojnih stranskih ucinkov. O toplogrednih plinih govorijo vsi, le malokdo pa bi se odrekel udobju osebnega avtomobila in uporabljal javni transport. Proti superstrukturi mogocnih sil narave smo ljudje se vedno prepusceni *milosti nebes*.

V Sydney Morning Heraldu preberem: * Zapuscena jadrnica pluje po severnih plitvinah jezera Eyre v Juzni Avstraliji. Prvic po petih letih je zopet pritekla voda. Dezevnica se je po nedavnih poplavah v jugovzhodnem Queenslandu nabrala v najvecjem slanem jezeru na svetu. Voda je povzrocila izbruh rastlinskega in zivalskega bogastva. Jezero povrsine 1,2 milijona kvadratnih kilometrov se ni napolnilo do te mere, globine petih metrov, vse od leta 1974.

<- - BLOG - ->