<- - BLOG - ->

Leta 1932 so koncali izgradnjo Harbour Bridgea. V nedeljo so praznovali 75 obletnico otvoritve. Most so zaprli za ves promet in ga simbolicno predali pescem. Elizabeth Farelly razmislja v prilogi Sydney Morning Heralda, da je bliznji posnetek newyorskega Hell Gate Bridgea, iz leta 1916. Le dva krat daljsi je. Zalivski most je ikona ponosa mesta in akcentira veduto Sydneya.

Jekleni lok, najvecji na svetu, vidi kot simbol zenskih energij plodnosti. Lok res spominja na linijo zenskega trebuha, v katerem se vsi, brez izjeme, uclovecimo. Dva para mogocnih stebrov, na katerih pociva lok te mojstrovine inzenirstva, Farellyeva primerja z moskim principom varovanja. Jing jang dveh levov pri vratih.

Zgodba Zalivskega mostu ima sencno plat, poglavje zamolcanega fundamenta avstralskega kontinenta, obsojene konvikte. Razdaljo med dvema obalama zaliva, v isti meri most tudi locuje. Sydney se je zgrnil ob zalivu, kot druzina pri vecerji. V bistvu pa ostaja mesto z zalivom razdeljeno tudi potem, ko ga je preskocil most. Sydney je ostal mesto natancno s kompasom umerjenih kvartov in druzbenih slojev. Most je res skrajsal pot v sredisce mesta. Pes ga prehodis v desetih minutah. Vcasih je trajala plovba na drugo obalo, s starim jamajskim colnarjem Billy Bluejem vec ur. Iz severnega Sydneya po kopnem, pes ob kolovozih razclenjenega zaliva, so nekdaj potrebovali do sredisca, preko Parramatte, tri dni.

Severni Sydney pooseblja se danes prebivalstvo burzujskega privilegiranega razreda. Starih matron in gospodaric lepih rezidenc v tem sektorju. Metaforicno so delitve novega mostu resnicne. Sydney je razcepil na vzhodni in zahodni del. Postal je neke vrste proscenij in zavesa teatra Sydneya. Tako ga vidi slikar Lloyd Rees. Je scenografska locnica med resnicnim delavskim zivljenjem na zahodni strani, in slogom sladkega zivljenja vzhodnega Sydneya. Celo danes, ko so meje med razredi bolj zabrisane, Harbour Bridge ostaja brezsrcen mejnik. Rezidencna spalna naselja druzinskih his so se razbrstela podobno rasti gob po dezevju. A vendar ostaja meja med podnajemniki in predstavniki elite, zraven blescecih plaz razreda Pyrmont. Tako se imenuje ekskluzivna cetrt bogatih profesionalcev ob Darling Harbourju.

Skarje, s katerimi je prerezal trak Harbour Bridgea, je drzal v rokah predsednik Novega Juznega Walesa, Jack Lang. Avstralija je bila v tem casu, podobno kot Evropa, Amerika in ves svet, v krcih ekonomske krize in totalitarnih politikov. Provokator nemirov in clan paravojaske Nove Garde, irski fasist in bivsi huzar Francis de Groot, si je prisluzil omembo v zgodovini, ko je na otvoritvi, z dvignjenim ceremonialnim mecem, v uniformi na konju, sposojenim od solarke s predmestne farme, paradiral pred stotisocglavo mnozico.

Inzenirji obicajno ne posnamejo smetane slave, tako kot ustvarjalci, gotovo ne v smislu avtorstva arhitektov ali filmskih reziserjev. Med gradnjo, trajala je tri leta, se je razvnemala ostra debata o avtorstvu med direktorjem mestne uprave javnih del Johnom Bradfieldom, in angleskim inzenirjem Ralphom Freemanom. Bradfield je negoval projekt ideje mostu preko dvajset let. Vse od casov prvih idejnih nacrtov. Od Bennelonga, polotoka z danasnjo Opero Joerna Utzona, do Dawes Pointa, kot izhodiscnima tockama nacrtovanega loka. Nekaj casa so hoteli viseci most. Med I.svetovno vojno je prevladala ideja o locnem, sedanjem tipu jeklenega mostu. Bradfield je jasno smatral, da je most njegov.

Freeman je zasnoval zmagoviti nacrt 1923, za svojo firmo Cleveland Bridge Company, ki je presla po smrti  njegovega lastnika v posest Dorman, Long & Co. Izbral je tip jekla in minuciozno pripravil nacrt. Med samo  gradnjo  je  nadzoroval  dela  in pripravljal dopolnilne risbe. Freeman je menil upraviceno, da je most njegov.  Bradfield je  zmagal.  Kljub groznjam  s tozbo, je na severovzhodnem stebru vzidana tabla z njegovim imenom.

Tako je geneza Zalivskega mostu zgodba tekmovalnega soodvisnega para in dokaz ustvarjalnih nasprotij ter poraza vrlin. Podobno sta kasneje avtorja dveh opernih his, Walter Barley Griffin v Canberri, in Joern Utzon v Sydneyu, izkusila poraz v nizu kompromisov v zahtevah izvajalcev njunih gradenj.

V casu otvoritve mostu je nezaposlenost v NSW dosegla vrh.Brezposelnih je bilo 30% ljudi. Mnogi so stali v vrstah pred javnimi kuhinjami. Ljudski zbori in shodi so se sprevracali v nasilje.

Ce smem pristaviti lasten loncek komentarja med vlogo tutorja-skrbnika-izvajalca, in avtorja-dizajnerja-arhitekta, v primeru razvpitega mostu, potem sem na strani oblikovalskega in avtorskega. Umetniskega principa.

Kurator Rocks Discovery Museum je povedal, da so zaradi izgradnje mostu v enem zamahu zradirali eno tretjino historicnega jedra mesta. Preselili so eno tretjino prebivalcev. Most je doprinesel k eroziji tradicionalne avstralske druzbe in povzrocil suburbanizacijo Sydneya. Gradnja je povzrocila magistralne spremembe v naravi avstralske druzbe. Rocks je bil zibelka evropske kolonije, ceprav je elita tedanjega Sydneya smatrala, da je leglo nesnage, slum nezdravih, sanitarno rizicnih his, nanizanih v terasah, in zarisce bolezni, potrebno prenove. Javno mnenje je zagovarjalo pristop rusenja in izgradnjo modernega, razvijajocemu se svetovnemu centru primernega objekta.

Dr.Wayne Johnson navaja, da so porusili vec cerkva, cudovito palaco Cumberland, topnisko baterijo na Dawes Pointu, 400 his, nekaj legendarnih pubov in hotelov, stari mestni spital, kjer je mati Mary McKillop skrbela za brezdomce, in celo policijsko postajo. Vlada je odkupila 900 nepremicnin. V tej luci je praznovanje 75. obletnice manj blescece.Oblastniki so izvedlipopolno ociscenje tega nevralgicnega mestnega kvarta v neposredni blizini pristaniskih pomolov. V casu totalitarizma in fasizma je postal most izgovor za popoln nadzor forenzicno problematicnega starega Sydneya - *Na Skalci*.

Podobno je francoski garnituri v urbanizmu Napoleonskega empira uspelo v enem zamahu zradirati 60% srednjeveskega Pariza, da so izvedli nacrt arhitekta Haussmana in za vedno spremenili nalicje glavnega mesta Francije. Leta 1900 je Sydney prizadela epidemija bubonske kuge. Ceprav je umrlo le pet ljudi, je vladi epidemija se dve desetletji zatem sluzila v propagandne namene in utirala pot modernizaciji. Politicno ekonomsko stoletje avtocest, osebnih vozil, letal, petroleja in atomskega orozja, se je izvilo iz plenic inkubatorja. Sydney je stel 1.200 000 prebivalcev.

Drugacnost v konceptih med skandinavsko kulturo je ocitna. Svedi so v priblizno istem casu sredi Stockholma ponosno odprli Skansen. Idilicno tradicionalno svedsko vas brunaric. Spomenik spostljivih dedicev kulture tistih, ki je bolj dolgoziva od tedanje, ki je komajda dvajset let uporabljala izmenicni tok, telefon, telegraf in nekaj motornih vozil. Vonj konjskih fig na ulicah je pricel nadomescati benzoatni izpusni plin avtomobilov.

Le malo kdo v Sloveniji ve, da je Velenje izraslo s tal sedmih podrtih vasi. Kjer danes valuje gladina umetnega tektonskega jezera, kjer so speljane siroke ceste tega lepega mesta, je v casu gradnje Zalivskega mostu valovalo zorece zito. Zvoniki vaskih cerkva so odzvanjali med petjem skrjanckov. Tudi Slovenija se je v sto letih popolnoma predrugacila. Pa vseeno mislim, da je Velenje lepo mesto. Kadarkoli sem se mudil tam, sem se dobro pocutil.

<- - BLOG - ->