<- - BLOG - ->

Po dobrih dveh tednih na bregu grajskega griča, pod Mačjo stezo v stari hiši, in v relativni izolaciji, gledam skozi okna na Barje in Krim. Po sušnem aprilu zdaj redno dežuje. Zanimiva termika alpske kotline. Oblaki se formirajo v popoldanskem času. Zaradi povečanega izparevanja v času dolgih dni in močnejšega sonca, so nalivi silovitejši, kot recimo novembra. Takrat atlantske fronte prinašajo droben in dolgotrajen dež. Termične nevihte v Ljubljani pa po moči niso primerljive s tistimi v Himalayi. Čez dan je 25 - 28 stopinj in soparno. Noči so hladne - 10 stopinj C.

Visoko poletje mojega življenja me navdaja z zadovoljstvom. Vsaj v hrbet se nisem zaganjal sobivajočim. Med prerivanjem za posest in položaj, kar pogosto ljudje enačimo kot utemeljene okvire vedenja, tudi sam nisem noben angel. Daleč od podobe umirjenega stoika ali kontemplativne svetosti modrecev. 

V globalnem času morajo biti korenine samobitnosti bolj globoke zaradi povečanega pretoka znanja, podatkov in novic. V marsičem pa so bolj plitke in ogrožene v množici dezinformacij in polresnic, celo grobih laži, pred katerimi niso imuni niti slovenski mediji. Globina razsodnosti v pretoku informacij je nehvaležni terminus pravičnikov, zaradi katerih so pred 62 leti pričeli odmetavati na nedolžne civile atomske bombe.

Zdajle nad Trnovim bliskajo strele. Mrači se. Še dober mesec in ekliptika sonca bo najvišja. V Delu piše, da se bo gladina morja v naslednjih sto letih povišala za 18 - 59 centimetrov. Tako malo vemo o naravnih procesih, a domišljamo si, da smo gospodarji lastne usode.

Evropska navigacija razumništva oplaja vse celine. Še najmanj poznamo razmere pred lastnim pragom. Že pred desetletjem sem izjavljal, da je potovati mogoče tudi tako, da spremljaš razvoj in rast mahu na vodnjaku ob hiši. Mogoče imajo zato Japonci posebne Zen vrtove z mahovi, ki jih prizadevni vrtnarji močijo in polivajo z vodo večkrat dnevno.

Po avstralskem poletju sredi slovenske zime, se prijetni hlad in svežina Slovenije zdi sanjsko prebujenje v preddverju poletja. Pometač Snage s katerim se zjutraj zapletem v klepet, mi pove, da je vendarle bolj sušno, kot običajno. Puščave se res širijo. Araceli soseda iz Sevilje v Španiji pove, da se puščava v južni Španiji širi alarmantno. Poletne temperature se bližajo petdeset stopinjam C. Mikroklimatske spremembe pri nas so k sreči manj evidentne. V Indiji ob izostanku monsuna posledično zaradi suše trpijo milijoni ljudi.

V Evropi se zdi superstruktura civilizacije dovolj solidna, da nas vreme ne more omajati v temeljnih pridobitvah razvitih in bogatih - preskrbi s hrano in energijo. Čeprav postaja tudi ta sama po sebi umevna vsakdanjost nakupovanja potrebščin vprašljiva, ob spopadih za osebni večji delež kolača. Z grmadenjem bogastva na paradoksalen način zahod samemu sebi nadeva težak vlečni jarem stranskih učinkov domino efekta preteklih razvojnih zablod.

Po stoletju zmage petroleja in nuklearne tehnologije, vedno bolj cenim starosvetne modrosti in pobiram od tu in tam recepture za boljši jutri. V Hadrijanovih spominih Marguerite Yourcenar vidim obet izboljšav v prihodnosti Evropske Unije in vsega sveta. Danes je imperij cel globus s premerom 12000 km.

<- - BLOG - ->