<- - BLOG - ->

Lani jeseni sem bil povabljen na tematski večer Muzejskega društva v Mariboru. Patronažna sestra Darinka Fras je v prostorih Sinagoge v Mariboru na tematskem večeru "gostila" uglednega mariborskega pediatra primarija Dr. Kurta Kanclerja. Spomnim se, da me je moja mama vodila k njemu zaradi ošpic, mumpsa in ostalih otroških nevšečnih bolezni. Ena od tem na tem prijetnem večeru pa mi je dvignila tlak, da sem pred koncem odšel. Gre za upadec rodnosti v Sloveniji.

Rodnost v Sloveniji je naraščala do leta 1979. Ta leta današnji vodilni politiki imenujejo "svinčena". Zatem je v osemdesetih letih XX. stoletja upadala in se sredi devetdesetih prepolovila. Od trideset tisoč novorojenčkov s konca sedemdesetih na petnajst tisoč v devetdesetih. Če bi ohranili rast prebivalstva iz 1979, bi bilo danes 300.000 Slovencev več. Stari bi bili od 0 do 27 let.

Mislim, da se ljudje razmnožujemo tako dolgo, dokler nismo naveličanih samih sebe, se ne bojimo starševstva ali celo nismo pretirano preračunljivi ali ogroženi v temeljnem pojmovanju varnega družinskega življenja.

Visoko rodnost v Indiji pripisujejo izboljšanim medicinskim standardom in kulturi, kjer je miselnost, da več otrok pomeni varnejšo starost, povzročila v minulih osemdesetih letih štiri kratno povečanje prebivalstva. Leta 1947, ob ustanovitvi neodvisne Indije, je naseljevalo to mogočno deželo nad dvesto milijonov ljudi, že leta 1999 je število prebivalcev naraslo na tisoč milijonov - milijardo.

Navsezadnje modri vladarji stremijo k večanju števila ustvarjalnih davkoplačevalcev in nosilcev etnične kulture. Pred časom sem prebiral Imperial Gazetteer iz leta 1902, statistiko britanskega upravitelja področja Bikaner v Rajastanu. Posestni odnosi, zdravstvo, šolstvo, policija in ostalo, kar sodi h knjigovodstvu države, po velikosti primerljive s Slovenijo. Slog pisanja, opisi, orisi in statistika, bi lahko bili za zgled našim urednikom, predvsem v dnevnem časopisju, kjer se je razpaslo netransparentno zavajanje javnosti. Verjetno zaradi strahu pred "lekcijami" hipertrofirane uprave, se širijo dolgovezni članki, iz katerih se ne da razbrati zrna. Večinoma poročajo o mnogoštevilnih sejah, sestankih, komisijah in ljudeh s "položaji".

Praviloma pa zamolčijo konkretne podatke in terminološko opredeljujejo rast ali dobiček v odstotkih, ne s številkami. Zanikujejo analitično raziskovalno naravo dobrega tiska. Priznam, da sem postal resnično neugoden kritikaster, a površno prebiranje notranjepolitičnih tem v indijskem in avstralskem tisku me je navedlo, da izrazim javno nestrinjanje do pomanjkanja čuta za kleno in pogumno držo avtorjev - novinarjev. Globoko podpiram gospoda Repovža, ki je upal na televiziji izjaviti, da v Sloveniji "utišajo" take tendence in onemogočajo svobodo pisanja z blokadami in kršitvami ustavnih svoboščin.

Alarmantno v Sloveniji je, da se ne ohranja niti število prebivalstva, saj število umrlih presega število rojenih. Čez tri leta bo v prve razrede osnovnih šol vpisanih 5000 otrok manj! Rojeni bi morali biti leta 2001. V teh konstelacijah je videti "evropeizacija" Slovenije manj bleščeča.

Polresnice, krmiljenje javnega mnenja na takih temeljih, vnašajo v narod malodušje in nezaupanje. Duh svobodnega državljana bi moral vzpodbujati prav iskren, podkovan, analitičen in vzgojen tisk in drugi pisni in elektronski mediji. Pozitivno vzgojno aktiviranje v državotvornem smislu je temelj  zdravih sistemov. Sem pragmatik in mirovnik, ki zagovarja uporabo obrambe proti razpadu temeljev kritične novinarske in pisateljske etike. Kodeks iskrenega, podkovanega pisanja v razvitih družbah je mogočno orožje, ki lahko v hipu prevesi javno mnenje. Spomnimo se le odstopa predsednika ZDA - Nixona potem, ko je Bob Woodward iz Washington Posta razkrinkal nečedno zahrbtnost doušnikov njegovega kabineta v hotelu Watergate. Ali pisatelja Emile Zolaja, ki je razkrinkal intrige francoske vlade proti oficirju Dreyfussu in osmešil Palais de Justice ter sarkastični montirani proces. V tem okviru je v Sloveniji močno prisoten strah pred strahom. Zanikovanje pomena svobodnega tiska in avtorstva je v bistvu žaganje zelene veje, na kateri zorijo plodovi naše preteklosti in sedanjosti.

Sprašujem se, kako bodo Pokojninski zavod in Skladi leta 2020 finančno servisirali nove finančne obveznosti v davčnem sistemu, kjer število ustvarjalnih upada?  Vsak aktiven Slovenec bo tedaj podpiral dva pomoči potrebna. Irski gospodarski čudež ne temelji samo na favoriziranju njihove ekonomije, temveč na dejstvu, da je leta 1970 imela povprečna Irska žena 3,2 otroka. Trije zaposleni na Irskem danes podpirajo enega upokojeca ali invalida. Toda tudi na Irskem je rodnost danes manjša.Povprečna Irska žena je imela leta 2007 manj kot dva potomca.

Pomanjkanje čuta za zdravo kmečko pamet pri vodenju časopisov in drugih medijev odvrača inteligentnejše bralce. Mnogi ne čutijo več afinitet do neproduktivnega poročanja, afer, sej in referendumov. V Ameriki se je drastično zmanjšal vpliv elektronskih medijev in tiska med populacijo rojeno po 1975. Večina jih je presedlala na internet. (Huffington). V Sloveniji je opazna apatija generacije, ki bi danes morala vzgajati 200.000 bodočih volilcev. Saj si sploh niso ustvarili družin in  vzljubili  lastnih otrok. Skoraj odveč je pripomba, da sedanje težave na Kosovu odražajo prav upadec rodnosti in izseljevanje Srbov s tega konca Srbije. Ob vsem spoštovanju Albanskega življa in njihovih utemeljenih zahtev po avtonomiji. Ali je mogoče tudi v Sloveniji do konca stoletja pričakovati sorodne trende? 

Davek slabega strateškega načrtovanja in oderuštva lobijev, ki razumejo pisanje o državnih, kulturnih, vzgojnih, znanstvenih temah kot posel. Privzemanje zahodnih standardov v obveščanju pomeni predvsem intaktnost temeljev dobrega poročanja svobodnega tiska. Ščititi ga sme le daljnovidna in modra oblast, saj je korektiv in smernica vzgoje bralcev ali gledalcev. V debatah in tekmi za odjemalce tako zmeraj zmaga načelo rumenega tiska in škandala. Vendar se je treba vprašati po zdravju družbe, ki si poveča število bralcev s poročanjem o gorenju stolpnic WTO, ali terorističnih napadih na podzemnih železnicah v Madridu, Londonu ali Mumbaiu?

Napad na pogumnega novinarja Večera Mira Petka ni doživel ustreznega epiloga. Podelili so mu poslanski sedež in s tem inherentno v nečednosti pokazali na vir intrig - na politiko samo. Ko postane parlament uteha za krinko demokracije, ki tepe novinarska peresa z ostjo, lahko govorimo o globoki krizi demokratične institucije, ki korenini globoko v grški agori Polisa.  

<- - BLOG - ->