<- - BLOG - ->

Kratek vpis sledeč naslovu Handkejevega - Kratko pismo dolgo slovo. V prizadevanjih, na poti iskanja lastnega jaza v odnosu do univerzalnega, vidim, da me odslej ne zanimajo več sholastične teorije ampak delo, akcija ter plodno soustvarjanje.

Letos zaradi "poletnega monsuna" vsaj ne bo pomanjkanja vode in posledično elektrike. Mesto je lepo. Opazujem ljudi, nošo in mesto, čeprav večino časa prebijem v zadovoljnem samevanju in drobnih opravilih iz katerih sestoji življenje. Rad klepetam s prodajalkami, branjevkami in ljudmi na šalterjih. Pričel sem s podporno kampanjo Društva za zaščito potrošnikov. Cene in kvaliteta nekaterih storitev mi gredo najbolj v nos. Mercator se mi zdi po šopingih v Indiji in Avstraliji najbolj snažna trgovina s kvalitetno, zdravo špecerijo na svetu.

Nimam telefona, kar je v tem trenutku čudaško. Poslušam lepo glasbo - lajnam Pet Shop Boyse, Vangelisa, Bacha... Razvajen sem, včasih požrešen. Videl sem sekvenco ozaveščanja na BBC: mati nekje v podsaharski Afriki v kotličku kuha kamenje. Hrane vse bolj primanjkuje zaradi podnebnih sprememb, ki posledično povzročajo migracije in vojne za resurse. Mama otrokom pripoveduje lepe pravljice. Čeprav so podhranjeni in lačni, zaspijo z nasmehi na obrazkih.

Kupil sem si kepico borovničevega sladoleda pri veseli deklici v slaščičarni pri Herkulovi fontani na Levstikovem - Starem trgu. Deklica je nasmejana zaradi sporočila na mobilnem telefonu. Za veselje je dovolj prijazno sporočilce prijatelja ali fanta, s katerim bo odšla zvečer na ples.

<- - BLOG - ->