<- - BLOG - ->

Prvi dan z Johnnyem. Včeraj me je našel v restavraciji Green Garden in dogovorila sva se, da bo v prihodnjih dneh moj vodnik, svetovalec in voznik. Johhny je musliman, lastnik popolnoma nove rikše, atlet visok 190 centimetrov. Njegova angleščina je pravzaprav amerikanščina, ki jo je mogoče slišati v filmih Martina Scorseseja. Johnny bi bil prav lahko voznik taksija v New York Cityu.

Peljeva se pod Delhijskimi vrati v Gandhijev ashram. Mahatma Gandhi je s soprogo Kasturbo v Ahmedabadu preživel 12 let. Dogradili so lep muzej. Ashram stoji ob reki in je zelena oaza mesta. Množice šolarjev z učitelji obiskujejo rezidenco ustanovitelja moderne Indije. Ob povratku se ustaviva v templju Jain Swaminarayan s porticom in v templju Ati Singh, zgrajenem pred 162 leti. Nato greva na kosilo.

Green Garden je ena najboljših restavracij v Ahmedabadu. Z Johnnyem naročiva Panaki. To so sočne palačinke iz riževe moke pečene v bananinem listu. Začinjene s kumino, kurkumo. Dva krat prepognjeni bananin list poskrbi, da je testo bolj zdušeno, kot pečeno. Jed je pripravljena brez maščobe in aroma se zaradi obloge ohrani. Zelo okusna jed s hladnim jogurtom, ki ga postrežejo zraven. Nizkokalorična hrana primerna vročemu podnebju.

Na Khas bazarju je Gandhi Cold Drink House nedvomno najboljše mesto, kjer se sredi razbeljenega asfalta turist odžeja ali posladka s sladoledom. Legendarna ledena pijača – železni repertoar lokala je Rose ali Royal Falooda. Ikram podobni cvetovi indijske koruze v ledenem mlečnem napitku s kepico limonovega sladoleda in zdrobljenim ledom. Odlično!

Danes se je k sreči za nekaj stopinj ohladilo. Mislim, da je še vedno nad trideset stopinj. Piha nežen vetrič in v Gandhijevem ashramu je dišalo po vrtnicah. Sabarmati je lena plitka reka. Čeprav je zelo široka, je v zadnjih dneh marca že izgubila veliko vode. Do izliva v Arabsko morje je njen je njen majhni padec ( le petdeset metrov, Ahmedabad je 185 čevljev nad gladino morja), in šibek tok na peščenih bregovih odložil peščene sedimente. S to mivko obnavljajo in gradijo prestolnico.

V zadnjih dve sto letih pomnijo tri katastrofalne potrese -leta 1819, 1957, 2001.Štirinajst mestnih vrat postavljenih iz velikih blokov sivkasto oker prežiljenega peščenca izpričuje mojstrstvo zidarjev pred pet sto leti. Vhodi v pravljični Ahmedabad so bili ponoči zapahnjeni z deset metrov visokimi vrati. Železne bodice na zunanji oblogi vrat so dostop v mesto ščitile pred napadi s sloni.

Nad tem mestom lebdi koprena irealnosti. Zvečer, ko se napotim v hotel Sahil s kamero v nahrbtniku, opazim nenavadno posebnost. Na razdalji borih petdeset metrov izveski oglašajo hotele z imeni: Sahil,Sohel, Soheb, Hisof in Cadilac. Že v Mumbaiu se mi je z Abdulom uspelo za nekaj minut preseliti v miselno oddaljeno prihodnost. Halucinantne podobe modernega Ahmedabada samo na tem rastežaju ulice, kjer živim vis-a-vis Advanced Cinema Complex kinematografa, spominjajo na znanstveno fantastiko Šeherezadinih pravljic v 21.stoletju. Nadih eksotičnosti poudarjajo še: podnebje, prehrana, delovanje sončeve ekliptike ob pomladnem enakonočju. Zdi se mi, da sem našel primerno smer svojih iskanj. Celo več. V Gujaratu sem bliže indijskemu severu. Nad rakovim povratnikom leži najvišje gorstvo na svetu. Himalaya.

<- - BLOG - ->