<- - BLOG - ->

Johnnyev prijatelj taksist ponudi prevoz po zmerni ceni na sever do Patana. Tu so pred kratkim odprli za obiskovalce izjemno arheološko najdbo iz leta 1957, tisoč let star baoli. V Modheri stoji že tisoč let Sončni tempelj, ki ga bomo tudi obiskali. V vasi Adalaj pa je vaški baoli menda tudi vreden ogleda.V uporabi je že vse od nastanka pred petsto leti. Spomeniki iz časa, ko se je Gujarat imenoval Karnavati.

Brzimo proti sto kilometrov oddaljenemu Patanu po brezhibni avtocesti. Vroč stožec zraka se dviguje nad sivim asfaltom. »Fata morgana« vredna nekaj posnetkov. Premožne fevdalne hiše so stoletja postavljale v svojih domačih mestih javne zgradbe v slogu forumov, srečevališč, tržnic in seveda javnih vodnjakov – baolijev.

V peščenih tleh Gujarata je talna voda zelo globoko. Sedemetažni vodnjak v Patanu so arheologi izkopavali in konzervirali do leta1981. Med leti 1022 in 1063 ga je postavil Mularaja, sin kraljice Bhin Deva. Arhitektu je bilo ime Udaimati. Ta družina iz mesta Anahilwada je prva kal dinastije Solanki. Vodnjak je bil več stoletij zasut. Verjetno ga je pred uničenjem obvaroval zdrs zemlje ali mulja (kot budistične jame tisočletje prej v Ajanti). Sreča v nesreči je, da so se zaradi tega ohranile čudovite plastike in mikrodetajli arhitekture. Iz frizov s stoterimi kipi je mogoče razbrati šege in navade takratnih ljudi. Bili so ljubitelji glasbe in plesa, imeli pa so tudi prožnejše moralne norme, kot jih prakticiramo ljudje danes. Kolosalna stopnišča vodijo proti dnu vodnjaka v spremstvu stoterih stebrov. Kapitlji v fantazijskih ornamentih so vogalno perforirani in podpirajo ta multietažni vkopani »forum«, galerijo po kateri ljudje dosežejo vodni vir. Ravna gladina je nadomeščala ogledalo. V tej arhitekturi ni sledov grškega hadesa ali orfičnega kulta. Kompleks izžareva hedonistično veselje baročne bogatosti in ekspresivne dekorativnosti. Kipi so videti kot novi, saj jih ni stoletja izpiral dež niti načenjalo žgoče sonce. Pametni vladarji Solanki so bili prisiljeni seliti arhitekturo v podzemlje k viru življenja – vodi. Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da v Gujaratu konec marca temperature dosežejo 40 stopinj. Sončeva ekliptika je junija najbolj izbočena, dnevi najdaljši. V spodnji sedmi etaži vodnjaka vlada senca in zrak je hladnejši. Obisk vodnjaka je ljudem prinesel uro ali dve oddiha. Baoliji so impozantni spomeniki iz dobe o kateri vemo zelo malo. Ta v Patanu je po velikosti primerljiv z nogometnim igriščem in globok najmanj 20 metrov. Zato je pomembna tudi socialna in ne nazadnje kulturna funkcija teh tisoč let starih gradenj Hindu civilizacije.

Sončni tempelj v Modheri je bil dograjen leta 1026. S pripadajočim vodnim bazenom (tankom), kjer se na stopniščih niza 108 malih kapelic je odsev kulturne države Hindujcev.
V 52 stebrih premera dobrega metra je vklesanih 52 zgodb temeljnega vedskega epa Mahabharata. Vhod v Sončni tempelj je postavljen proti sončnemu vzhodu astronomsko. Samo ob poletnem solsticiju namreč snop sončne svetlobe objame podobo na oltarju.(Kresna noč).

Ob »norenju« s kamero in delovno – študijskem potovalnem utripu, vedno bolj razumem kako globoke korenine ima umetnost stavbarstva. Razumem tudi modrost teh ljudi. Večina ljudi v Gujaratu pripada hindujski ločini jainistov. Ta mitos obsega parabolo o »v steklenico ujetem duhu, džinu, jainu ali duši«. Steklenica je metafora našega telesa, v katerem se zavedamo lastne eksistence. Šele potem, ko človek z razumom nadvlada svojo telesno, čustveno (prevečkrat uničevalno) naravo, postane transcendentno bitje. Zato nenadoma opazim mnogo bistvenih prvin te arhitekture v tisti, ki jo je povzela islamska. Johnny mi je razkazal najlepše mošeje v Ahmedabadu. Vhodi v islamske cerkve so dobesedno kopije hindujskih estetskih vzorov predelane v duhu in kanonu muslimanskega kodeksa.
Notranjost mošej pa je pravo nasprotje razigrane notranjščine Solanki templjev. Zelo asketska in revna je. Stebri so seveda ostali, le da so ravni, vogalno nalomljeni z enostavnimi četverokotnimi trapezoidnimi kapitlji.

V podnebju, kjer smatrajo za najprijetnejši letni čas zimo, ko tudi pridelajo največ hrane, so ljudje zvesti tisočletja starim modrostim in specifičnemu koledarju.
Zato se mi zdi neomikano poročanje, ki ga zasledujejo vodilni mediji po vsem svetu, na podlagi dogmatskega posploševanja. Tako optiko vodi matematika financ ter moč raznih politik. Končno taki sistemi posegajo v pravice in dostojanstvo celih narodov. Daljnoročnejša zabloda teh omrežij je podcenjevanje starih klasičnih vrednot. Še posebej danes, ko primanjkuje smisla za negovanje občutljive medsebojne odvisnosti. Odsotnost čuta za poštenim sodelovanjem predstavlja grožnjo. Preveč je že napredno mislečih trinogov, ki razpredajo o pravičnosti in bogu, na rampah svojih nuklearnih izstrelkov.

<- - BLOG - ->