<- - BLOG - ->

Včeraj blizu polnoči sva z Mariko prispela sem, v naročje prvih valujočih gora himalajskega hribovja. Med premikom iz Bhuja s spalnim avtobusom, na vlak v Ahmedabadu, se zgodi potres. Avtobus ustavi pred spuščenimi zapornicami in stojim nekaj metrov stran. Tla se stresejo. Zamolklo grmenje. Zgrabi me panika. Zateglo tuljenje vlaka v daljavi. Pet ali sedem sekund. Odsevi luči v koloni avtomobilov, ki se je nabrala pred zapornicami. Možakar s katerim sem se pogovarjal opazi mojo panično reakcijo in me takoj pomiri: »Potres je zelo šibek in takih smo navajeni. Tla se stresejo dva do petkrat na leto.« Pet sekund doživim kot večnost. V življenju planeta človeško življenje mogoče pomeni tisočinko sekunde?

Geologi so primerjajoč fosile na Južnem polu, na Antarktiki in na podkontinentu Indije razpoznali, da sta bili nekoč obe zemljini enotna litosferska entiteta. Konvekcijski tokovi desetine kilometrov pod kontinentalnimi ploščami so povzročili odlom Indije in jo v desetinah milijonov let premaknili proti severu. Še danes se počasi zadira v Azijo. Navsezadnje je to drsenje povzročilo dvig najvišje planote na svetu Tibeta, in najvišjih pogorij – Pamirja, Karakoruma in Himalaje.

Potem, ko z Mariko preživiva v AC spalniku »agonijo« 30 urne vožnje, na relaciji Ahmedabad - Pathankot, se s taksijem pripeljeva v McLeodganj. Po dolgih urah vožnje čez nižavje Punjaba se nenadoma dvignejo hribi visoko v nebo. Prvi greben Zahodne Himalaje, pogorje Dhauladhar. Štiritisočaki pobeljenih vrhov v aprilu in nižji hribi sredi bujnega zelenja gozdov.

McLeodganj je pravzaprav mestece raztežaj od Dharamshale, kjer je poiskal in našel zatočišče Tengzing Gyatso – Dalai Lama. Prispela sva z dežjem. Prvi dan v McLeodganju so se nabirali težki sivi oblaki. Pred nekaj urami se je med bliskanjem vsul blagodejni dež.

<- - BLOG - ->