<- - BLOG - ->

Včeraj z Olgo v osnovni šoli v Daramkotu. Olga je zaigra na rog nekaj melodij, otroci zapojejo nekaj pesmic. Dolgim, zateglim tonom njenega glasbila sledi njen prešerni smeh in roke dvignjene navzgor v nebo, k vzpodbudni rasti. Otroci med 6. in 10. letom v snažnih uniformah temno modre in temno rdeče barve. Smeh je terapija. Vsuje se rahel dež. V dolgi obleki do tal in z rogom je videti Olga mešanica med Valkiro in Shakti, žensko obliko plešočega Šive. Daramkot je vasica nad McLeodganjem. Na kulturnih terasah se je v zadnjem desetletju ali dveh razraslo na desetine novogradenj. Naličje tradicionalne himalajske vasi se je popolnoma spremenilo. Otroci v šoli bi potrebovali več od tega, kar novi rezidenti Daramkota potrošijo za svoje vsakdanje »nujnosti«, tudi v pogledu davščin in podpori izobraževanju mladih. Zdi se mi, da so problem tudi kadri, na šoli voluntirata dve mladi Angležinji in mlad učitelj.

Kasneje na Temple Roadu se ustavim pri kašmirskem trgovcu Ašiku. Njegova trgovina je polna lepih pozlačenih, srebrnih in bronastih Bud. Trgovina se imenuje Lucky Thangka – Srečna Thangka.

Thangke so nabožne budistične slike na platnu ali izrezanke v tekstilu. Umetna obrt Indije je magnet. Z Ašikom in njegovimi kolegi trgovci smo se spoprijateljili. Pogosto klepetamo, pijemo čaj in komentiramo. Kašmirci so dobri in premeteni trgovci. Po enem tednu v McLeodganju sem bil v vsaj dvajsetih trgovinah.

Končno neha deževati. Z Ašikom pijeva čaj v gostilni vis-a-vis njegove trgovine. Vstop v lokal je z ulice, pri vhodu je majhen hindujski oltar s prižganimi kadili. Glavnina restavracije je zastekljena in postavljena na pilotih sredi vrtoglave brežine. Lep razgled deset metrov nad krošnjami dreves. Na horizontu nad dolino Kangra se trgajo deževni oblaki. Nizko popoldansko sonce osvetli zrcalno gladino velikega akumulacijskega jezera na reki Beas. Zaradi prozornosti ozračja je lepo videti »gubanje« predgorja himalajskega hrbta Dhauladhar.

Razmišljam o podobnostih med Pohorjem in temi hribi v Himachal Pradeshu. V arhivu so se nabrali lepi posnetki s snemanj poleti leta 2005. Vsebinsko bi bilo moč primerjati dva različna biotopa na naslednjih osnovah: 1.Podobna geološka sestava kamnine, 2.Ph zemlje diktira in favorizira botanične vrste, 3. Razlika v mutacijah in adaptacije iste vrste – pohorski rododendron (0,5 m), himalajski rododendroni (od 10 m do grmičkov 25 cm odvisno od lege rastišča glede na nadmorsko višino). Diferenciacija iste vrste rastlin je rezultat podnebnih danosti in planetarnih podnebnih pasov.

Relief strmih razčlenjenih dolin in velik nagib brežin sta razlog pogostih zdrsov zemljine in podorov kamenja. Največ dežja v dolini Kangra pade v juliju, ko se deževni oblaki, ki jih prinese monsun iznad Indijskega oceana, »scedijo« na to gorovje. Preko naslednjega višjega grebena Notranje Himalaje - Pir Panjal (s preko 6000 metrov visokimi vrhovi) oblačna pošiljka ne seže. Zato je Ladakh na drugi strani pretežno visokogorska puščava.

Morene hudournikov so grozeče priče razdiralne moči vodnih ujm. Pa vendar so planinske poti na planino Daramkot, Triund in na ostale prelaze v sektorju Kangra varne, široke in ponekod celo tlakovane s prelepim sivkastim dvolomcem. Na Triundu je mogoče naročiti kosilo. Postojanke preskrbujejo s tovornimi konji in mulami. S kopastih vrhov je mogoče opazovati čarobno vrtinčenje oblakov in meglic okrog Moon Peaka – Jota 4600 metrov visokega dominantnega vrha nad Kangro.

Popoldne sprejmem Olgino povabilo na romanje okrog rezidence njegove svetosti Dalai Lame. Čakam jo v Yellow house hotelu na balkonu. Njen prijatelj Nemec mi pove, da je bil McLeodganj pred 25 leti vas z lesenimi hišami, kjer si le stežka našel prenočišče. Tako primer McLeodganja dokazuje, da v urbanizmu in politiki obstoja sozvočje. Posluh za izmenjavo dobrin in moč denarja spreminjata docela deviške predele Himalaje v cvetoča turistična mesta. Ko se Olga urejena prikaže iz sobe, opazim na njenem alpskem rogu nalepko Free Tibet – Svobodni Tibet. Turisti, planinci, trgovci, hotelirji in Tibetanci sodelujejo v kroženju denarja. Prvi plačujemo počitek v naravi, drugi zaslužijo v izgnanstvu. Denar je v četrt stoletja spremenil vasico v turistično mestece (35000 prebivalcev) z rezidencialnimi vasmi v okolici. V Dharamshali spodaj je mogoče videti letališko stezo in supermoderni kriket stadion.

V McLeodganju velja pohvaliti tibetansko kuhinjo, vsakdanji dotok prvovrtnega sadja in zelenjave, nakupovanje, hitrost in ljubeznivost oštirjev in oštirk. Najlepši del mesta so peš cone, kjer se je moč sprehajati brezskrbno, ne da bi pomislil na prometno prenatrpanost indijskih mest. Pohajkovanje mimo stojnic, po forumu, bazarju ali marketu in klepet z novimi znanci sprošča.

<- - BLOG - ->