McLeodganj - 25.04.2006

<- - BLOG - ->


 

 

 


himalaya_iris.jpgŽe drugič sem na Triundu, tokrat s Chopo. Čeprav sem više od Triglava, Triund je 2975 metrov nad morjem, je zaradi bližine rakovega povratnika tu vse zeleno. Le rastežaj pod prepišnim nizom travnatih kop cveti goščava škrlatnega rododendrona. Na soncu se preteguje, poseda, malica ali smeji kopica mladih iz Mednarodne šole. Zamaknjena starejša dama iz Nemčije mi pove, da cvetijo v Ladakhu iste rastline kot v Bavarskih alpah, le da so miniaturizirane. Bogat Indijec z družino si je postavil celo naselje iz belih šotorov, okrog mize stoji dvanajst rdečih stolov. Od nekod prično pastirji zganjati veliko čredo koz in ovac. Na stotine ovac beketa, pastirji s težkimi nahrbtniki in popotnimi palicami se zbirajo višje na samostojnem zbornem mestu. Drobnica pa kar kipi na travnike z nevidnih steza pod slemenom. Še nikoli prej nisem stal med čredo nekaj tisoč koz in ovac. To so Gaddhiji. Pozimi črede priženejo v doline v okolico Mandija in v dolino Kangra.

 

 

 

 

 

pastir.jpg

 


Čeprav je McLeodganj nekje med 1500 in 1800 m visoko razlezeno mesto v arterialnih pozidavah ob glavnih cestah, (do planine Daramkot, približno 2100 m je mogoče prilesti z avtom) je do Triunda tri ure hoje.

 

 

 

 

 

 

 

Najvišji vrhovi verige Dhauladhar presegajo 4500m. Prelazi Minkiani 4250 m, Gag 4243m, Bhim Gasutri 4580 m, Indrahara 4350 m, vodijo iz Kangre v severno ležečo dolino Chamba. Tu je glavna voda reka Ravi, ki izvira v zahodnem gorovju doline Kullu. Glavna voda doline Kullu je reka Beas. Podobno kot v Sloveniji so se naselja pričela širiti v plodoviti ravnici doline na škodo obdelovalnih površin. Urbanizacija prostora na stoletja starih terasah je očitna. Povečane potrebe po električni energiji so, podobno kot pri nas, povzročile dodaten upad življenjskega prostora ne le ljudem, ampak mnogim drugim vrstam.

 

 

 

 

 

V Kangri so akumulacijska jezera poplavila tisoče hektarjev doline. S to vodo namakajo polja v Punjabu v sušni dobi (od novembra do maja). vas___etev.jpgEkonomski razvoj Himachal Pradesha je v mnogočem odvisen od priliva turističnega denarja. Investitorji so v 25 letih spremenili nekatere vasi v cvetoča alpska letovišča s pizzerijami,trgovinami, potovalnimi agencijami, restavracijami in vsem ostalim, kar zahteva tisoče turistov.

 

 

 

 

 

 


Čudovite stare vasi s kamnitimi hišami, v zidovje naloženimi klanimi kockami, s katerimi so utrdili terasne škarpe svojih polj, tlakovanimi potmi in dvorišči, so organsko vključene v okolje. Celo kmečka posestva razmetana po hribih izžarevajo smisel lastnikov za lepoto, harmoničnost in funkcionalnost v okolju, kjer so nastala.

 

 

 


kroja__.jpgLogika tekmovalnega zaslužkarstva povzroča degradacijo mnogih ambientov v himalajski regiji potem, ko so se po stoletnem arhitekturnem razvoju v pičlih treh desetletjih transformirali v turistične metropole Indije. Mnogi zahodnjaki prihajajo sem iz želje pobegniti iz objema domače resničnosti nezavedajoč se, da s svojim prihodom nadaljujejo staro zgodbo iz domačega okolja na indijskih tleh.

 

 

 

 

 

Seveda je bistvena razlika med vlogama političnega begunstva Tibetancev in turističnega »begunstva« s polno denarnico. Mislim na kolega.jpgrezidente od drugod, ki z naselitvijo res prispevajo k ekonomiji kraja, a daljnoročnejše povzročajo tudi degradacijo starožitne avtohtone kulture. Take spremembe je povzročilo bogastvo povsod po svetu. Premožni so naveličani spon vsakdanje rutine. Stotine milijonov potujočih ljudi destinacije po vseh kontinentih spreminja v »podobne« dolgočasne ambiente, iz katerih pravzaprav želijo ubežati. Nedomiselnost in pomanjkanje poguma turističnega managementa je povezana z rigidno logiko posnemanja slabih vzorov. Napačen pristop povzroča ekološko škodo, spreminja originalno v konfekcijo.

 

 

 

 

 

tibet_hi__a.jpg

 

 

Logika tekmovalnega zaslužkarstva je pričela mnoge poštene ljudi odvračati od idealov povezanih izključno z materialnim bogastvom. Tu v McLeodganju je veliko planincev in popotnikov presenetila lepota starih pastirskih stanov, planin in neomadeževanega okolja.

 

 

 

 

 

Mislim , da je prihodnost ekološkega letovišča v večjem spoštovanju pri oblikovanju naselij do arhitekturnega izročila locusa (kot denimo Tempelj v Baghsuju), uporabi lokalnih gradiv in manj v posnemanju uniformne dolgočasnosti arhitekture, ki preplavlja tudi slovenska letovišča. K sreči so v McLeodganju in Dharamshali intervenirali ,iz skromnih začetkov v šestdesetih, tudi pozitivni vplivi Tibetanske stavbne umetnosti. V mestu so Tibetanci zgradili imenitne palače v slogu klasičnega domačega kanona.

 



<- - BLOG - ->


 
Izdelava internet strani