<- - BLOG - ->

Kratko poročilo s tridnevnega planinskega izleta na jezero Kareri.

Slabo uro vožnje iz Dharamshale proti zahodu leži vas Ghera. Tja sva se odpravila z Rupsinghom ali Rahulom, kot mu pravijo domači. Rupsingh je moj vodič . V Gheri se cesta konča. Do prvih vasi, Karibi-ja, Nora-e, Kareri-ja na južnih pobočjih Dhauladharja, je približno dve uri hoda. Lepe vasi razložene na grebenih in policah himalajskega sredogorja segajo do 2000 metrov visoko.

Kareri je Rupsinghova rojstna vas. Mislim, da stoji najvišje, nad 2200 metrov.

Vas doseževa v drugi polovici popoldneva. Vaščani pospravljajo s polj zadnje snope pšenice. Od vasi je do krnice z istoimenskim jezerom Kareri približno štiri ure zelo strme poti. Tja greva naslednje jutro (po fantovščini in dekliščini vaškega para) po poti, ki jo ubere voda, nazaj preko slemen. Izredno lepi gozdovi himalajske jelke (Devdar) v rasti podobne omorikam, in drevesastega rododendrona. Sanjska visokogorska pokrajina, v kateri se meša pesem žuboreče vode in plašnih nevidnih ptic. V krnici (3360m) je plitko jezero dolgo približno 200 metrov, široko 70, in naokrog svetlozeleni pašniki. Rupsingh pove, da je bila zima 2005/06 revna s snegom, zato je jezero manjše. Nad jezerom je lahko prehodni prelaz Minkiani (4268m). Vodi v dolino Chamba. Na štiritisočakih se tali zadnji sneg. Jezero zamrzne le za tri mesece od decembra do februarja. Milo visokogorsko podnebje diktira bližina vročega Punjaba in dejstvo, da je večina stranskih dolin v izteku lociranih proti jugu. Slemena gorstva Dhauladhar se nizajo pretežno v smeri vzhod-zahod z izjemo doline Kullu. Ta poteka v smeri sever-jug.

Izpostavljenost soncu je pomemben dejavnik mikroklime, nekatere vasi v Himachal Pradeshu vztrajajo tudi 2500 metrov nad morjem. Sonce nad severnim povratnikom močneje ogreva ta prelepi zeleni del Himalaje. Popoldanska termika pričara neopisljivo trepetavo svetlobo. Goličave, skalovje in gozdovi se »kopajo« v mehki svetlobi. Zdi se mi, da sta rdeča in oranžna barva spektra manj izraziti. Že na prelazu Rohtang La sem opazil, da je svetlobni sev drugačen od tistega v nižavju. Tudi nebo je na višini 4000 metrov veliko bolj temno modro. Marsikaj doprinese k čudenju. Najbolj se razveselim samotnega pastirja, ki se nama pridruži del poti nazaj.

Vas Kareri premore celo lastno drevesnico. In še namakajo jo z vodo bistrega potoka. V vasi vse reciklirajo. Odpadkov ni. V vasi se dobro zavedajo pomena gozdov. Vas šteje 500 prebivalcev. Čeprav Rupsingh omeni, da jih ne odlikuje bogastvo, se mi zdijo ti ljudje neizmerno bogatejši od nas. Oceno o tem je bolje zamolčati.

Rupsingh mi odstopi svojo snažno sobo v lični hiši, kjer živi z očetom, materjo in sestro. Stene si je polepil s plakati bollywoodskih filmskih zvezd in športnikov. Sam sem pri devetnajstih podobno dekoriral stene svoje sobe. Moj »trekking« v Kareri bistveno polepšajo kmetje in kmetice. Sodelovanje, medsebojno ljubezen in potrpežljivost (vztrajanja na gori) izražajo obrazi vseh generacij vaščanov. S kamero mi dovolijo prisostvovati razkošni večerni prireditvi - šrangi, dan pred ohcetjo. Razmišljam, da bi ostal v tej deželi do konca poti.

<- - BLOG - ->