<- - BLOG - ->

Nizozemka, gospa v najlepših letih pove, da je brala Nostradamusa in napovedi o težavah s katerimi se spopada moderno človeštvo. Videvam jo odkar sem dospel v McLeodganj. V dhabi Najboljši čaj v Aziji (The best chai in Asia) sem preživel v prijetnih razgovorih sebi podobnih popotnikov iz Koreje, ZDA, Švice, Nemčije in Slovenije debele ure. Vsakdo je povedal nekaj o svojih doživetjih na poti. Nek Švicar je tu že osem let. S partnerico sta si osnovala družino. Prebivajo v lični hiški po vzorih tukajšnjih kmetov. Brez pomagal sodobnosti živijo srečno sredi prvinskega miru. Celo pozimi, ko zapade meter snega, je zaradi sončnih dni v neogrevani hiši toplo in voda ne zmrzne.

Večina letne količine dežja pade na to območje v razmeroma kratkem času nekaj mesecev. Muhasto vreme je razlog mnogih poplav. Erozija je bolj očitna. V Lonely Planetu preberem vest o poplavnem ekscesu, ko je voda v udarnem valu segla 30 metrov visoko. Ti močni ljudje premagujejo strmine že od otroštva. Iz vasi Kareri je do osnovne šole v Gheri 500 metrov višinske razlike in 6 kilometrov poti. Vsa stopničasta trasa je zaradi otrok tlakovana. Otroci nasmejani sodelujejo v kmetijskih opravilih. Po gozdovih in sadovnjakih letajo pisane ptice.

Spomnim se na slovensko narodno pravljico o zlatem jabolku, treh bratih, treh princeskah, treh gradovih in zlati ptici ter očetu. Stari kralj preizkuša osebne vrline svojih potomcev. Pravljica se mi zdi popolnoma bedasta. Nakazuje bolestno potezo Slovencev – nezaupanje do lastnih otrok in sadistično izživljanje. Po tem smo podobni Evropejcem. Vsi starši smo velika družina z vsemi našimi otroki vred. Mnogi neznani ljudje so se ljubili pred nami in našimi starši in njihove poteze so vključene v naš DNA.

<- - BLOG - ->