Prelaz Chanderkani 3360m - dolina Kullu, Indija - 04.06.2006

<- - BLOG - ->


 

 

2.,3.,4. junij - Prelaz CHANDERKANI - razvodje dolin Kullu in Parbati

 

 


mela_trobente.jpg
Po vaseh nanizanih na pobočjih gora, ki padajo na severno stran proti dolini Kullu, na prepadni južni strani pa proti dolini Parbati, kroži legenda o bogu Jamluju. V oprtnem košu je prenašal vse bogove doline Kullu. Na prelazu Chanderkani je odkril koš. Močan veter je zavel čez preval in razpihal vsebino koša. Piš vetra je takoj raznesel himalajske svetnike po vseh vaseh doline Kullu. In ni vasi, kjer ljudsko izročilo ne bi ponosno poudarjalo tega dejstva. Dolina Kullu je dolina bogov.

 

 

 

 

chanderkani.jpg
S prelaza Chanderkani pogled proti severu obseže veriga gora nad dolino Spiti. Dominantna vrhova Indrassan in Deo Tibbe presegata 6000m. Okrog Deo Tibbe se ves čas vrtinčijo megle. Le za hip ugledam v piramidi vršnega ostenja podobo velikega belega križa sredi sivkaste kamnine. Na jugozahodnem obzorju se dokaj enakomerno guba hrbet Dhauladhar. Opazno izstopa 5656 m visoki Kailash. Proti severozahodu se pogorje dvigne za skoraj tisoč metrov – Shikar Beh 6200m. Čez prelaz Rohtang so nevidne doline Pattan, Lahoul, Spiti, Pin in Lingti.

 

 

 

 

Iz te smeri nenadoma ugledamprem.jpg visoko na nebu štiri orle. Jadrajo pet tisoč metrov visoko. Zanimivo je opazovati njihovo lebdenje. Letijo v velikih krogih. Izkoriščajo prvo termiko vzgornika uro po sončnem vzhodu. Nad prelazom (3660m) in dolino Parbati jih v hipu dvigne petdeset metrov višje, ne da bi enkrat zamahnili s krili.

 

 

 

 

 


Po jutranjem snemanju greva s Chopo proti taboru v zavetju sto metrov nižje. Bog Jamlu je na prelazu Chanderkani odprl koš in z bogovi je moralo razpihati še obilo semen planinskega cvetja, čebulic in rizomov rododendrona. V začetku junija je tucvet_rodo.jpg namreč rajski vrt. Najvišje rastoči, najbolj izpostavljen hladnim vetrovom, uspeva pritlikavi, dvajset centimetrov visoki rododendron. Cveti rumeno. Irisi, jetrniki, vetrnice, zlatice v beli, vijolični in rumeni paleti dopolnjujejo podobo spomladanskih pašnikov na tem prelazu. Pritlikavi avriklji (primulae) cvetijo vijolično in škrlatno rdeče. Dvesto metrov pod vršnim slemenom se prične neprehodna goščava grmičastega rododendrona visokega do dveh metrov. Cveti v roza barvi. Razrašča se podobno kot ruševje v Slovenskih alpah.mikro_svi____.jpg

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pomislim na premalo poudarjene resnice Dr.Darwina, ki jekonji.jpg preučeval tudi botanične zakone dedovanja – o premenah DNA ali mutacijah rastlinskih vrst. Nato pa vidim množico drobnih cvetov pritlikavega modrega svišča (encijana). Po obliki povsem ustrezajo vrsti rastoči na Slovenskem le, da so veliko manjši. Drobni cvet meri v premeru 3 do 5 milimetrov. Vrsta se je zaradi ekstremne višine in klimatskih pogojev pomanjšala.

 

 

 

 


O lepoti drobnih indigo modrih cvetov, na tisoče jih »štrli« iz žameta pašnikov, ni razpravljati. Kolonije rododendrona se zaradi sivo zelenih usnjatih listov lesketajo metalno zeleno in roza.manalsu_canyon.jpg Gozdna meja so breze. Uspevajo do 3450 metrov visoko.

 

 

 

 

 

 Odboj in lom__erpe.jpg svetlobe na vrhovih je drugačen. Ker sončni žarki prihajajo direktno na vrhove Himalaje, je projekcija moje sence na dolino dolga sto metrov (posnetek). Preden snop svetlobe doseže dno doline se že večkrat prelomi in odbije. Zato je svetloba spodaj razpršena ali kot pravimo filmarji »difuzna«. Stojim ob stativu, ki gozd_rumsu.jpgga je prinesel na sleme Chopa, pomaham z levico. Svoboden v projekciji sonca zjutraj. Na svoji – naši skupni Zemlji.

 

 

 

 

 

 


Najboljše na tem trodnevnem izletu je personal, ki ga je prispevala trekking agencija v Manaliju. Chandertal trekking nama je dodelil Prema, klenega izkušenega tibetanskega vodiča in kuharja, rojenega v dolini Spiti. Šotore, spalne vreče in vso hrano z gorivom so prenašali trije nepalski fantje. O njihovi ljubeznivosti in kultiviranosti vse najboljše.Vsakomur priporočam podobno doživetje.

 

 



<- - BLOG - ->


 
Izdelava internet strani