<- - BLOG - ->

Bajaura stoji ob sotočju rek Beas in Parbati. Na tem mestu dolina, zaradi stika ustij dveh rek, preide v ovalno kotlino. Beas naredi velik zavoj in visoke gore so od tod nevidne, bolj oddaljene. Polotok, ki ga oklepa Beas, je poln sadovnjakov in polj.

Tempelj je star 1200 let. Umetnostni zgodovinarji ga ocenjujejo kot eno najboljših gradenj poznega Gupta sloga vse Zahodne Himalaje. Svetišče izžareva mnogo analogij s helenistično grško dobo. Obrazi na štirih medaljonih nad vhodom in treh stranskih absidah so »deja vu« kiparstva iz Grčije.

Boginja Durga (Kali) na severnem oltarju gleda proti Lahaulu. Kačjeroka spominja na grško Hidro ali Meduzo Italikov. Realistični obrazi na medaljonih nosijo klasične poteze. Mojstrski mikro ornamenti na vogalnih opornih stebrih so občudovanja vredno kiparsko delo. Vsa masa templja je premišljeno sestavljena iz več tisoč kosov obdelanih kamnitih klad. Skoraj čudež je, da so se nekateri stari templji, kljub poplavam, potresom in vandalizmom raznih politik, ohranili tako lepi, kot so bili v času posvetitve. Trajne gradnje odlikuje harmonična konstrukcija.

Izvir take kvalitete temelji v timih arhitektov, kiparjev in gradbenikov. Ti danes anonimni kreatorji lepote so razmišljali tudi o trajnosti. Monolitni konstrukciji tega majhnega templja, visokega 8 metrov, s tlorisom grškega križa, krakov dolžine 6 metrov, je mogoče pripisati kljubovalno dolgoživost stavbe. Slonji bog Ganesha na južnem oltarju odkriva kiparja mojstra.

Doživetje je polepšal mimohod študentk in študentov s Kolidža v Bajauri. Kratka razdalja 55 kilometrov med Bajauro in Manalijem pomeni tudi potovanje 800 metrov višje v dolino Kullu, in v drugo podnebje. Zraven templja so uredili lepe vinograde in sadovnjake – rezultat Indijsko Italijanskega agrikulturnega sodelovanja.

Morebitne popotnike v dolino Kullu lahko izcrpno informira :

                                    www.neoncarrot.co.uk/

<- - BLOG - ->