<- - BLOG - ->

Zaradi vročine in manjšega apetita, sem v Indiji izgubil sedem kilogramov. Zajtrkujem z dvema Rusoma Leano (Ilono) in Arijanom. Slednji je preživel v Naggarju tri leta. Počutim se del svetovne popotne druščine.

Vsa teve poročila so v znamenju minulega srečanja vodilnih svetovnih voditeljev držav G 8, kamor so končno vključili tudi Indijo. Ves včerajšnji dan sem preživel v gledanju teve programov. Iz kaotične sestavljanke podob (samo indijskih kanalov je štirideset) seva kultura naše postmoderne civilizacije.

Nenadoma me prevzame občutek, da je informiranost o vsem, kar opisujejo kamere, le maska prirejene resnice. Svet deluje podobno že tisočletja. Vojne so del človekove stvarnosti. Nasprotja se od vekomaj, ko dosežejo vrh, rešujejo z nasiljem. Nestrpnosti v medsebojnih odnosih se prično že ob formiranju osebnosti v otroštvu.

 Tudi sam nisem nikakršen vzor čednosti, če iskreno pogledam v ogledalo lastne nečimurnosti in napak. Stališča, ki jih izražamo v vedenju z nasiljem, so posledica strahu pred odvzemom, odtujitvijo in izgubo občutka varnosti, stanovitnosti. Vedno skušamo ubraniti lasten prostor, integriteto, dobrine.

Sklicujemo se na korenine, kulturne vzorce, vero in mrtve, katerih grobove častimo. Mnogi so rezultat nasilja minulih vojn. Začarani krog ujetosti v svet civilizacijskih okvirov v psihološkem smislu nakazuje, da je človek zaradi evolutivnega principa svoje narave, ujetnik lastnih »animaličnih« strasti. Le višja stopnja izobrazbe in vzgoje bo doprinesla k večjemu pomenu razuma v človeški avtorefleksiji ter interakciji.

To razpredanje o odnosih in vzgoji boljših ljudi je v veliki meri naloga boljšega mentalnega okolja, ki bi ga morali vzpodbujati mediji v prihodnosti.

Globoko v srce se mi je zasidralo razmišljanje južnoafriškega predsednika Nelsona Mandele. Svoje temperamentne sodržavljane je pozval k razumu. Z logičnim mišljenjem lahko ukrotimo strasti (afekte).

<- - BLOG - ->