<- - BLOG - ->

Temperaturni šok po prihodu iz Rishikesha v Delhi traja tri dni. Julija je Delhi savna. Sredi razbeljenega asfalta in betona še ponoči termometer obstane na 30 stopinjah.

Prostrane, z lepimi drevoredi obsajene avenije južnega Delhija, ki zvezdasto izraščajo iz krožnega centra trga Connaught, je po vzoru Shah Jahana (Rdeča trdnjava, Mošeja Jama Masjid), velikopotezno zasnoval arhitekt Lutyens, v prvih desetletjih dvajsetega stoletja.

Včeraj sem peš obhodil notranji del rondoja Connaught in del med Narodnim muzejem, Slavolokom Indije ter vladnim sektorjem z imenitnimi neoklasicističnimi palačami.
Ogledal sem si mavzolej imperatorja Humayuna. Pravzaprav kompleks grobnic, v katerih so pokopane kosti družin mogulskih vladarjev Indije po letu 1500. Fondacija Age Khana je obnovila lepe formalne vrtove in konzervirala objekte, zgrajene v perzijskem slogu, zgledno.

Mošeja Jama Masjid je največja muslimanska cerkev v Indiji. Tri bele čebulaste kupole dominirajo nad velikim notranjim trgom, ki sprejme 20000 ljudi. Kvadratni atrij je obkrožajo arkade iz istega rdečega peščenca, iz katerega so pozidali Rdečo Trdnjavo. Indija je tretja največja muslimanska država na svetu, čeprav se zdi statistika irelevantna in zavajajoča, saj je Indonezija, kot prva, po številu pripadnikov islamske vere, nemonolitna otoška država . Tudi glede tradicije in vpliva afganistanske dinastije Mogulov, ki jo je pričel Babur, in skorajda tisoč let stare medkulturne in politične prepletenosti z islamskim svetom, je Indija danes vplivni faktor v iskanju ravnovesja v multireligiozni Evroaziji.

Zaradi terorističnega napada na primestnih vlakih 7.julija v Mumbaiu, je prestolnica polna policajev. Pregledi osebne ročne prtljage so postali vsakdanja rutina pri vstopih bodisi v Nacionalni muzej ali na Palika market na Connaught squaru. Ob gledanju utrujenih obrazov teh poštenih uniform, se spomnim na pokojnega soseda Toneta Lorenčiča, komandirja policije iz Maribora. Terorizem je rezultat zakulisnih scenarijev raznih tajnih agentur in povsod po svetu uhaja nadzoru. Je poraz civilizacije. Uspeh šlevastih »hudičev«, ki ne morejo javno, legitimno izražati svojih stališč. Samo prestrašeni kriminalci podstavljajo bombe in pošiljajo anonimna pisma. Terorizem je hidra kratkovidnih scenaristov zla. Njene »lovke« segajo iz mafijskega podzemlja v najvišja nadstropja razsvetljenih nebotičnikov svetovnih metropol.

Popade me sveta jeza, ko vidim pod marmornimi galerijami notranjega rondoja Connaugt, spečo brezdomko z golim sinekom, starim mogoče tri leta. V digitalni dobi tekočih kristalov so postali vsi svetovni sistemi prozorno in transparentno vesolje komunikacij. Ob spremenljivosti politične geografije so vendarle vsi habitati človeka podvrženi bistvenim skupnim potrebam. Skrbi za zdrave naravne vire – zrak, sladko vodo, hrano, stanovanje, izobrazbo in produktivno delo.

Spomnim se Hemingwayeve novele Landscape with figures, Pokrajina s figurami. Danes je cel svet niz pejsažev z našimi figurami v stalnem gibanju. Večino časa, med pisanjem tega dnevnika popotnih efemerid, sem občutil figure soljudi kot utelešenje božanske ljubezni. Na potovanju nisem slišal od Indijcev ene same žale besede. Včasih sem se zdel samemu sebi figura klovna s kamero in fotoaparatom. Moj namen je bičati ozkoglednost stereotipov, s katerimi različne kulturno-religiozno-civilizacijske mašinerije poglabljajo nasprotja, vzpodbujajo razraščanje nestrpnosti in sejejo kali razdora. Ocenjevanje revščine in bogastva, kulturnih dosežkov, izključno z metodami sociološke znanosti in ekonomike, postaja pavšalna dogma relativne resnice. Globinsko razumevanje drugačnosti, ljudi in življenjskega sloga, mora seči globje od suhoparne statistike matematičnih konceptov.

Ta pouk Indije, in njenih tisočerih figur v pokrajinah, je vame zasejal dvom in prepričanje, da smo na zahodu izgubili občutek za svetost. Svetloba Indije so njeni lepi in svetli ljudje. Ta kultura reprezentira konglomerat celotne Evroazije. V sožitju raznovrstnosti sem se, sledeč esejem Amartye Sena – Argumentirano indijsko, predal halucinantni vibrantnosti te mogočne civilizacije. Kot vedoželjni potnik, sem skušal negirati kali lastnega moraliziranja v slogu prevladujočih ocen. Relativna revščina kastno izoliranih množic, slumi, neizobraženost spodnjega sloja, so v dobršni meri tudi problemi drugih manjših držav našega podnebja.

Res je, da sem se trudil menjati optiko lastne zmotljivosti in pristranskosti osebnih sodb in mnenj. Gotovo sem nehote tudi sam pristal v vlogi snemalca in novinarja izbranega spektra svetlobe. Svet obliva svetloba. Razsvetljenost je ideal eksistence.

<- - BLOG - ->