<- - BLOG - ->

Po Aninem odhodu in petnajstih dneh živahnosti ter intimne družinske atmosfere, preživim dva dni v arabskem hotelu Antique na Colabi. Nato se preselim v najcenejši hotel India Guest House( 350 rupij), tik ob morju. Končno s kamero v nahrbtniku Toper, starem dvajset let, ki mi ga je z dvema zadrgama predelala v potovalno torbo prijazna torbarka v Mariboru, posnamem nekaj vedut Mumbaia.

Je eno največjih mestnih mravljišč na svetu. Lepo je doživeti občutja anonimnega »mravljinca« v tem »super bogatem metropolisu«. Abdul in Sanmughan me pospremita na nočni avtobus za Aurangabad.

Zgodaj zjutraj se »prikotalim« v to mesto sredi Dekanske planote približno 400 kilometrov vzhodno od Bombaya. Takoj me obstopijo prevozniki in mi ponujajo hotele. Svojo prtljago – stativ za kamero težak devet kilogramov, kamero v nahrbtniku težko sedem kilogramov, kovček s kasetami in polnilcem baterij težak približno štiri kilograme in nahrbtnik na koleščkih z garderobo in toaletnimi potrebščinami težak približno osem kilogramov, zmorem prenašati samostojno. Med preklinjanjem in otepanjem se odpravim peš do hotela Print. In tu ostanem vse dni.

Aurangabad je dobro izhodišče za študij arhitekture najstarejših budističnih svetišč. Ellora in Ajanta sta svetovno znana kraja v Maharasthri. V prvi so nastajala v skalo vklesana svetišča preko tisoč let. Nedaleč iz mesta je majestetična trdnjava Devgiri – Daulatabad. Ajanta je rečna soteska z nizom prekrasnih poslikanih budističnih svetišč – speča lepotica, ki jo je iz tisočletnega sna prebudilo naključno odkritje pred dvesto leti.

<- - BLOG - ->