<- - BLOG - ->

Manly je bil ze sredi 19.stoletja letovisko in nakupovalno mesto, s promenado na obali Pacifika. Od Sydneya je sedem milj voznje dalec. Ze od takrat vozi do Manlya redna trajektna linija. Voznja traja dobre pol ure. S Circular Quaya, osrednjega pristana v neboticniskem centru, le rastezaj od slavne Opere, trajekt izpluje proti severu in obkrozi polotok z operno hiso. Pogled z morja je impresiven. Kompozicija celotne vedute Sydneya je videti harmonicna. Povsem drugace je dozivljanje sredisca mesta s plocnikov pod poslovnimi stolpnicami. V teh kanjonih je lesketave visave po petdesetem nadstropju mogoce samo slutiti. Opera v smislu razpetih belih jader mornarja, avanturista in popotnega romarja, iskalca boljsega sveta, posreceno dopolnjuje pravokotno geometricno shemo sredisca. Circular Quay je tradicionalni mestni mandrac iz 18. stoletja. Mnogi domacini kritizirajo danasnji videz Quaya, obkrozenega s kockastimi bloki in stanovanji modernisticnega sloga. Prav imajo. Prevec betona, podobno tendencam pri nas, kjer bi nova elita rada zabetonirala poslednje koscke obale, za svoje plocevinaste kocije, igralnice in ceneni turizem.

Manly je v nedeljo nabit z letoviscarji. Center Sydneya v nedeljo je opustel. Tu pa se predajajo zarkom sonca tisoci mescanov. Jezdeci na valovih so znameniti avstralski surfarji. Priblizno sto metrov od pescene plaze kipijo kvisku valovi primerni za deskanje. Surfarji in surfarke so atrakcija Manlya. Z obreznih klopi, kjer posedajo upokojenci, in s plaze, kjer druzine z otroki in mladez prezivljajo prosti dan, so deskarji sredisce dogajanja in stalnica pogledov vseh. Na desetine deskarjev lezecih na surfih pricakuje veliki val. Vecji prihajajo z odprtega Tihega Oceana v iregularnem intervalu. Le redkim uspe vzravnano zajahati vrh razpenjenega vodnega zidu. A vendar je v pogumu izzivanja ter moci ravnotezja izrazena vsa moc cloveske igrivosti. Vztrajanje v boju z elementarnimi silami mogocnega morja nekaterim z brezteznostnim lebdenjem  za deset, dvajset sekund pricara neopisljivi obcutek predanosti.

Cabbage Bay je manjsa plaza Manlya, juzno, deset minut stran od korza. S polotoka je lep pogled na mogocno morje. Tudi tukaj surfajo. Vzdusje je prijetno. Le nedeljska gneca spominja na vrh poletne sezone na Slovenski obali. Ampak letoviscarji so videti sprosceni, umirjeni in zadovoljni.

Zaliv Manly je polkrozen in dolg priblizno slab kilometer. Danes je Manly ob turisticnem mestecu tudi rezidencialna cetrt ljubiteljev morskega ambienta. Majhne vile so postavljene v hriboviti polici nad obrezjem. Najimenitnejse hotele in apartmajske depandanse ob plazi ozelenjuje aleja tasmanskih smrek. Nekatere imajo premer debla skoraj en meter. Ta lepa drevesa so pred stoletjem skorajda unicili. Odmrla so zaradi blizine industrije, premogovnika ter onesnazenja. Ponovno so jih zasadili. Drevored pomlajujejo.

Zelenje in modrina Pacifika, rumeni pesek na obalah Manlya ter pisano obleceni ljudje akcentirajo barvno lestvico. Pretezna vecina his je opecnih. V Manlyu je na stotine gostiln, trgovin in penzionov. Tlaki na obseznih pes conah mesta so praviloma kamniti. Avstralci asfaltirajo v ozjih mestnih sektorjih le vozisca. Se obcestna parkirisca, locena od plocnikov, so tlakovana z drugacnim materialom kot plocniki, namenjen hoji. Tlakovani plocniki so videti veliko lepsi.

Ob pogledu na stare crno bele fotografije, izpred druge svetovne vojne, v eni od izlozb, me zgrabi nostalgija. Manlya ob obali takorekoc se ni bilo. Videti je samo drevored smrek in redka poslopja. Ter nekdanje surfarje in obalno strazo - resevalce iz vode v staromodnih kopalkah in kapah. V petdesetih letih so pozidali celotno nabrezje Manlya.

<- - BLOG - ->