<- - BLOG - ->

Po dovolj beznem ogledu Botanicnega vrta - rastlinjaka praproti, in tistega z rastjem tropske Avstralije, se vkrcam na trajekt proti Watson Bayu. Nameravam do Double Baya in pomotoma izstopim na obrezju Rose Baya. Predmestja severnega Sydneya nanizana v sklenjeni pozidavi ob razclenjeni polozni obali, pricarajo slike mediteranskih ali angleskih obmorskih mest. Majhne parcele, na katerih so postavljene pretezno druzinske hise, so odete v bujno zelenje. Obrezna obvoznica je speljana 50 do 100 metrov od obale. Rose Bay je pesceni zaliv. Voda je tako plitka, da ne seze niti do kolen, ceprav brodim po njej 50 metrov od obale. Voda je tudi presenetljivo cista za obrezno morje milijonskega Sydneya.

Za razliko od nasih obmorskih mest, se naselja v tem najvecjem mestu Avstralije nizajo v dolzino vec desetin kilometrov. Veliko ohranjenih zelenih sektorjev obale pricara vtis prvinskih izsekov nekdanjega biotopa. Prvinskemu gozdu in grmicevju tod pravijo bush. V mnogih suburbanih naseljih je civilna pobuda domacinov prispevala k ponovnemu vpeljevanju rastlinskega sveta, kot je bil se pred pozidavo Sydneyskega zaliva. S skrbjo za avtohtono zeleno odejo posredno skrbijo tudi za varstvo ptic, ki so tukaj doma in gnezdijo v priobreznem goscavju. 

Parki se nizajo v rednih presledkih. Vabljivost priobalnih rezidencnih cetrti se poudarjajo jadrnice, in gotovo stevilne licne in majhne marine. Nekatere gostilne so postavljene na pilotih v vodi. Betonskih pomolov takorekoc ni. Poslopja jadralnih klubov tu v Rose Bayu, Mosman Bayu in Cremorne-u so lesena ali opecna in nevsiljiva.

Slovenske marine so prevelike in so videti tujek v okolju beneske arhitekture nasih obalnih mest. V Sydneyu gabariti stavb v obcutljivem obalnem pasu le redko presezejo dve ali tri nadstropja. Seveda se tudi v to okolje vrascajo modernisticni stanovanjski bloki. Zdijo se moteci in kazijo harmonicno idilicno veduto *zaspanih* ribiskih vasi. Mednarodni arhitekturni slog je dolgocasen. V Sydneyu vsaj znosen v obveznem spremstvu zimzelenega drevja.

Mnogo domacinov se v nedeljo sportno udejstvuje. Veliko jih opazim na kajakih. Zaliv je plitek in zatisen. Zato je tukaj baza akvaplanov. Mnogo ljudi deska na vodi. Dalje na morju vidim na desetine druzinskih jadrnic. In dalec na horizontu neboticnike Citya in znacilni jekleni lok Bay Bridgea. Danes je 25 stopinj celzija, a sonce vseeno svinjsko pece. Ne vem ali je tako zaradi ozonske luknje ali je samo lom svetlobe drugacen. Saj se tu pulz soncnega sevanja odbija z najvecjega ogledala na planetu - povrsine Pacifika. Opazil sem, da ima mnogo starejsih Avstralcev bolj izrazene pege in kozna znamenja. Mene je zakurilo ze prvi dan. Svetloba doprinese k vtisom, in izrisuje ambient  na samo Avstralji lastnen *chiaroscuro*. Ko gledam s terase kafeterije v Lyne Parku na morje, je prizor podoben vedutam iz Istre.

Sydneyski zaliv je zasciten pred udarnim valovanjem s Tihega oceana. Manly, Bondi, Coogee so izpostavljeni vplivom morja, ki se siri tisoce kilometrov vse do obal Juzne Amerike.

<- - BLOG - ->