<- - BLOG - ->

Leta 1956 je mesto Sydney razpisalo natecaj za projekt izgradnje Opere. Udelezilo se ga je 223 arhitektov, zmagal je Danec Joern Utzon. Hiso glasbe so priceli zidati marca 1959. Skoljcnim lupinam podobna, betonska stresna konstrukcija v dveh nizih tehta 21000 ton. Belim jadrom na obzorju sorodna kompozicija Opere je bila trd oreh za vse izvajalce. Stroski so dalec presegli predvideni okvirni predracun. Velik problem je bila tudi izvedba tehnicne opreme unikatnih opernih dvoran. Nasprotja med arhitektom Utzonom in vlado Novega Juznega Walesa so dosegla visek. Ko je bila Opera zgrajena do polovice, so arhitekta izkljucili iz projekta. Vlada je narascajoce stroske dograditve krila z dobicki iz drzavne loterije. Ko je bila ta izjemna stavba koncno nared za protokolarno otvoritev, leta 1972, je racunovodja zakljucil ekspedit stroskov. Izgradnja je stala 85 milijonov dolarjev.

Potem, ko sem ob razlicnih urah dneva, dopoldne, opoldne in zvecer, kolovratil okoli Opere, sem bil vceraj ob soncnem zahodu na zabavi v obvodni galeriji pod operno hiso, kjer se zbirajo Sydneycani po koncanem delovnem dnevu. Pomesan z mnozico tisoc ljudi lahko arhitektu Utzonu samo poljubim roko. Opera je namrec impresivna futuristicna umetnina novega stavbarstva. Zunanji plasc strehe je zasciten z belo keramiko. Neponovljiva igra odsevov na teh elegantnih oblinah je rezultat svetlobe, ki lije z neba ali se odbija z gladine morja, valujocega okoli polotoka, na katerem je hisa postavljena. Opera je postala simbol Sydneya, nekdanje kazenske kolonije, kamor so z jadrnicami pripluli neustrasni avanturisti, izobcenci, politicni zaporniki - skratka ljudje izven zakona, in v 220 letih ustvarili to cudovito mesto.

Analogije med izgradnjo atenskega Partenona in kalvarijo arhitekta Fidiasa ter tedanjega vladarja Periklesa, in zgodbo o rojstvu Opere v Sydneyu, so tako ocitne, da se zdi vsakrsen komentar odvec. Plutarh poroca, da je gradnja templja v Atenah stala 2105 talentov zlata. Talent je bila enota ali mera teze. Fidiasa so med gradnjo vrgli v jeco, ces da je ukradel del zlata, s katerim so oblekli kolosalni kip Atene v svetiscu. Vse zlato so sneli, ga stehtali in ugotovili, da Fidias ni utajil niti grama kovine.

Stara zgodba v primeru Sydneyske opere nakazuje obstrukcijo ali motenje pozitivnih procesov. Gre za vecni boj med umetnostjo na okopih transcedentalne terapije zivljenja na eni strani, ter silam strasti, pohlepa in zavisti konkurence, s katerimi se nasprotniki zdruzijo v destruktivnih kohortah. Partenon ali Opera sta seveda dve razlicni stavbi dveh oddaljenih dob. Vendar zgodbi stvarjenja obeh stavb pripovedujeta isto zgodbo. Se vec, dokazujeta, da so cloveske strasti nespremenljive in vecne. Izvedba lepe stavbe je zmeraj triumf zmagovalca v vojni.

Koncni sodnik umetnosti je cas. Vecina lepih umetnin tako ne prezivi prav dolgo. Egipcanske piramide so ze zaradi svoje enormne masivnosti grandiozni simboli stanovitne vecnosti. Mogoce je hotenje clovestva, da bi v arhitekturi zapustili sled svojega casa, kulture in videnja telesnosti, ze v osnovi dvomljivo. Posnemanje in obujanje slogov je nenehno sledenje izgubljenim idealom. Po koketnem rokokoju se je uveljavil klasicizem. Harmonija uravnotezene arhitekture vedno sledi kanonu namembnosti v razpoznavnosti. Neboticniki zavarovalnic, bank in korporacij so funkcionalni cebelnjaki administracije. Sportni stadioni zabavisca masovnega sporta. Letalisca, zelezniske postaje terminali prometne infrastrukture. Ze v mnozici barov in kafeterij se pricne tekma konkurencnega boja. Videz je odlocujoci faktor, ki privabi stranko.

V Sydneyu so po letu 1812 priceli zidati zametke sedanjega mesta takorekoc sredi divjine. Kaznjenci so izdelovali opeko v bliznjih glinokopih, in s temi zidaki je arhitekt Francis Greenway postavil prve stavbe v Georgijanskem slogu. Se danes so v ponos Sydneya. Leta 1858 je Sydney dobil telegraf, in v devetdesetih letih elektricno ulicno razsvetljavo. Odsotnost stare arhitekture je posebnost tega mladega velemesta. Veliko je imitacij starih historicnih stilov - viktorijanska arhitektura je eklekticni zbir raznih slogov.

Ampak krasni novi svet je sublimiran prav v beli Operi Joerna Utzona, jeklenem Harbour Bridge-u in futuristicnih stolpnicah sredisca.

<- - BLOG - ->