<- - BLOG - ->

I

Najprej opravicilo morebitnim prebiralcem teh vrstic. V Sydneyu nimajo tipkovnic s stresicami, zato so besedila pravopisno oporecna. Pa vendar z najboljsimi nameni.

Vceraj proti veceru mi je po drugem pivu Carlton Draught priplavala pred obraz podoba igralca Borisa Kralja in Presernove Zdravljice, ki sva jo posnela leta 1984 za uvod dokumentarca Slovenija: ...v potertih persih up budi... Zdravljica je zdaj nasa anatema ali himna... seveda ni nevarnosti, da bi zapadel v alkoholizem zaradi pomanjkanja samozavesti ali drugacnega bega v omamo. Moj problem odvisnosti je namrec ze desetletja tobak. Kajenje te azteske droge je posredno rezultat Kolumbovega odkritja Amerike leta 1492. Se pred tridesetimi leti, v moji mladosti, so po vseh kinematografih predvajali reklamne filme Marlboro. Kajenje je bilo oglasevano kot zivljenjski slog uspesnih in drugacnih.

Danasnja gonja proti kajenju je odraz spremenljivosti oblastniskih oglasevalnih marketinskih masinerij. Americani so kljub kritikam vzhoda, seveda z lahkoto oglasevali tobak, ceprav so svojim ljudem prali mozgane s polresnicami o zatiranju svobode na drugi strani zelezne zavese. Tako tudi ameriski kongres ni kaj dosti bolj inventiven od Pekinskega CK ali Kremeljske vrhuske, saj vsi zivijo od investicij, dobicka in zagotavljajo krozenje dobrin, proizvodnjo in potrosnjo v danasnjem globalnem zivalskem vrtu. Preprican sem, da mnogi Americani ne vedo, da je njihov najvecji drzavni praznik Zahvalni dan ali Thanksgiving pravzaprav hommage izstradanim umrlim farmarjem, kolonistom ob Cheasepeake Bayu, ki so se prezivljali z izvozom virginijskega tobaka.

Moja kriticnost je do neke mere res posledica moje slabosti, po drugi plati pa tudi rezultat dolgoletnih razmisljanj - zakaj kadim? Uzivanje tobaka - zvecenje in kajenje, je namrec prva kal stranskih ucinkov globalizacije. Mogoce gre celo za magicno mascevanje srednjeameriskih Indijancev, ki so jih po Kolumbovih odkritjih zdesetkali spanski konkvistadorji. Kolumb je ze s prve ekspedicije pripeljal posuseni tobak, in takoj zakadil smetano na Kastiljskem dvoru. Stranski pozitivni ucinki globalizacije pa so pogosto predmet povrsnih in nepoglobljenih kritik. Ta so le krinka za katero se skrivajo ideoloski in sistemski predsodki sovraznikov. Saj je cista resnica, da je polovica vse zelenjave na evropskih trznicah tudi rezultat srednjeameriske kulinarike: krompir, paradiznik, paprika, fizol, kumare in se marsikaj.

Jaz, ki ljubim lepe plati zivljenja in se ne bojim iskreno izrazati svojih pogledov, prav rad nakupujem robo uvozeno iz Indije, Kitajske ali Juzne Amerike. Nevarno je matematicno in dogmatsko posplosevanje in pranje mozganov, ki ga izvajajo oblastniki vsak na svojem radio difuznem katastru. Sirjenje lazi povezanih z interesi trgovcev s tobakom, opijem, kokainom, kavo, cajem in ostalimi drogami, med katere sodi celo cokolada, in s katerimi se prekupcuje legalno in ilegalno, je netivo nestrpnosti. Arabci ne smejo uzivati vina, ceprav ga je pesnik Omar Hajam hvalil,  kot najboljsi eliksir besednih umetnikov. In tako dalje...

Ocene o prodaji smrtno nevarnih substanc militaristicnih krogov povsod po svetu slonijo na dvomljivih podatkih. Najnevarnejsa snov danes je verjetno najtezji naravni element Uran. Povsod po svetu zelijo ob poudarjanju potreb po elektriki in miroljubnem izkoriscanju jedrskega goriva, pokazati tudi rakete s smrtonosnimi izstrelki. Parade z raketami so ocitno razkazovanje *cigar smrti* na lafetah nasega sveta.

Saj je cista resnica, da so prvi pili vroco cokolado in kakav Maye z Yucatana v danasnji Mehiki, ze stoletja prej,  preden so Avstrijci pobarvali kravo z vijolicno barvo. In alpski svizec je zavil staniol cokolade....

 II

Kings Cross ,    v soboto opoldne

Najcenejse razvijanje filma z izdelavo fotografij nudi foto oddelek blagovnice Woolworths. 24 slik za 6,77 A$.  Liter mleka stane od 1,4 do 2 A$. Pivo v pubu od 2,5 do 5A$. Pred dnevi sem na bolsjem trgu Alamein v Darlinghurstu vprasal koliko znasa povprecna delavska placa v Sydneyu. Odgovor je bil, da priblizno 500A$ na teden. 2000A$ mesecno. V izlozbah nepremicninskih agencij razberem, da so cene etaznih stanovanj gibljive, odvisne od cetrti, razgleda ter letnice izgradnje. Enosobna stanovanja so na voljo od 275.000 A$. Luksuzna vecsobna stanovanja so po milijon.

Vzhodna obala Avstralije slovi po svoji izredni lepoti. Obala je ze dokaj urbanizirana. Domacini se pritozujejo, da je Sydney postal prenatrpan in prerazvit. Sala, ki krozi naokrog, priporoca mescanom selitev na prenatrpano in prevec razvito vzhodno obalo. North Mid Coast je vendarle sen mnogih ljudi, zivecih sredi onesnazenih velemest v Avstraliji. Minister za razvoj Frank Sartor je razgrnil vladne nacrte razvoja tega sektorja vzhodnoavstralske obale. V prihodnjih 25 letih bo zraslo v 4 regionalnih srediscih 6 vecjih urbanih centrov. Obalo bodo pozidali z 58.400 novimi stanovanji in hisami. Za predvidenih 91.000 doseljencev bodo odprli 47.000 novih delovnih mest.

Trend izseljevanja iz velikih mest je posebnost Avstralije. V zadnjih desetih letih se je na podezelje preselilo skoraj milijon ljudi. Zivljenje v velemestih je predrago. Nove generacije vse manj cenijo vrednote svojih starsev. V lovu za denarjem ne vidijo obetov srecnejse prihodnosti. Najbrz sta faktorja izbire se onesnazenje in kvaliteta zivljenja v bungalovih na obali ali po vaseh, merjena skozi drug vrednostni sistem mladih.

Sprasujem se, kako se pri nas resujejo vprasanja migracij? Mene so potem, ko sem se po tridesetih letih odsotnosti, spet zacasno naselil v Mariboru, gledali kot bitje z drugega sveta. Nemobilnost in neprilagodljivost Slovencev je znak rigidne provincialne miselnosti. Pomanjkanje dinamike in sirine pomenita za Slovenijo pocasno stagnacijo, kljub monetarno politicnim transformacijam. Predsodki in topoumni klientelizem sta nadvse moteci  cokli razvoja. Izgovor, da je Slovenija specificna, drzi le deloma. Ze zaradi majhnosti bi morala biti fleksibilnejsa od velikih drzav. Oblastniki pa pri nas ponavljajo napake vecjih in mocnejsih, ne da bi mislili desetletje ali dve vnaprej ter izkoristili proznost manjsih sistemov, kot je slovenski.

Pretirana pozidava Slovenske obale je dosegla kriticno tocko. Sirjenje mest na rodovitna kmetijska zemljisca je videti v perspektivi prihodnosti zabloda. Tudi Avstralci drago placujejo napake prejsnjih generacij. Popolna deforestacija doline Hunter, 100 milj severno od Sydneya, je potekala sukcesivno v 19. in 20. stoletju. Potem, ko so izkrcili vse gozdove, odprli visokoprofitne premogovnike, uredili sadovnjake, polja, vinograde in pasnike, se je narava mascevala. Od leta 1930 so v tej dolini v 77. letih utrpeli 30 katastrofalnih povodnji. Intenzivna eksploatacija je povzrocila odplavljanje rodne zemlje. Ponovno pogozdovanje je zelo drago, prav tako izgradnja zadrzevalnih jezov, s katerimi scitijo naselja pred poplavami. Zdaj vidijo, da bi morali prej misliti na varovalne pasove gozda ali tampon cone intaktnih habitatov. Gozdovi so najboljsi zadrzevalniki vodnih presezkov med ekstremnimi padavinami.

Podobno zablodo je moc opazovati tudi v Sloveniji. V Prekmurju so s komasacijami in regulacijami doprinesli k upadu nivoja talne vode v celotni regiji, zdaj pa hudourno Muro obzidavajo z grdimi nasipi.  Ciklicne suse v zadnjem desetletju so tako postavile teze agroinzenirjev, da je izsusevanje mokrisc conditio sine qua non v pridelavi hrane, na glavo.

Na jok mi gre, ko slisim, da je letos v najhujsi susi v Victoriji, pogorela ena petina vseh gozdov. 

<- - BLOG - ->