<- - BLOG - ->

Zdajle sedim v Linda Cafeju, kitajskem lokalu, kjer je kava najcenejsa v okrozju, srednja latte je po 2,5A$. Pred casom sem v Independentu prebral clanek o najcenejsi kavici v Londonu - zaracunajo 1,25 funta. Raziskovalni novinar je po obisku borze kave v Adis Abebi v Etiopiji, od kod prihaja najkvalitetnejsi pridelek kavnih zrn, ugotovil, da kmet pridelovalec od prodane skodelice zasluzi 5 penijev. Se en bistroumni nesmisel moderne ekonomije, kjer je vir in esenca prodajanega izdelka vrednostno zminimalizirana.

                             www.independent.co.uk

Dopoldne sem dvignil popravljeno kamero v Sydhamu. Spet sem ob 466A$. Pred dvema urama sem jo preizkusil in opticni instrument deluje. Bolijo me noge, ceprav sem si predvcerajsnjim kupil nove sandale. V soboto nisem spal dalj kot uro ali dve. V nedeljo zjutraj ob 6.15 sem se sprehodil po ulici Darlinghurst. Asfalt in plocniki so bili nastlani z odpadki in plasticno embalazo. Desetine vinjenih Sydneycanov je po *Vrocici sobotne noci* kolovratilo med smetarji. Ti so z dvema avtomobiloma krtacili posvinjano ulico. V Sydneyu vsako noc operejo ulice.

Darlinghurst je ulica rdecih svetilk. Bari, nocni klubi, seks shopi, bodybuilderski vratarji pred vhodi v nocne klube, prostitutke obeh spolov, veliko odvisnih od mamil. Jutranji sprehod je bil halucinanten. Po ulici so se vrtincili odpadki, kotalile plastenke in kozarci, vmes so vijugali utrujeni ponocnjaki, pod napusci redkih opuscenih lokalov so posedali klatezi. Podoba velikih mest. Zabave se odvijajo vso noc. Pivske bratovscine in sestrscine se odvijajo vsaj v toplem podnebju. Se ponoci je 20 stopinj.

Zdajle, ko tole pisem in srkam latte, letajo mimo bele papige z rumenimi copi, vecje od golobov in glasno vrescijo. Mimoidoci me veckrat zicajo za cigarete. Cigarete so obupno precenjene. Skatlica Kenta stane 10 A$. Tri krat drazje kot v Sloveniji. Neki decko pove, da so drzavni davki v New South Walesu najvisji v Avstraliji.

Sydney je v marsicem podoben ostalim velemestom, kjer sem se doslej mudil dalj casa. Mislim na socialno in urbano stratifikacijo. Vsa velemesta imajo ulice rdecih svetilk, ulice bank in korporacij, rezidencne cetrti bogatih in delavcev. Kings Cross je cetrt nekonformisticne levicarske avantgarde s skoraj sto letno tradicijo. In vzponi in padci, v tretmanu zakonov in svoboscin. In tolerance mestnih oblasti do tukaj zivecih. V dvajsetem stoletju so tudi Sydney prizadeli stranski ucinki dveh svetovnih vojn in mnogih ekonomskih kriz. Domacini pomnijo razcvet svoboscin v drugi polovici sestdesetih let in gibanje hipijev, ki pa se je kmalu sprevrglo v popularno kulturno in potrosnisko trendovstvo namisljene drugacnosti. Se posebej po krvavih nemirih v Darlinghurstu leta 1978, o katerih sem ze porocal.

Najbrz je do neke mere naivno iskanje paralelnih vzorcev med denimio Mumbaiem in Sydneyem, ampak jaz vseeno opazim sorodnosti. Generira jih mestna socialna, prometna in druga neotipljiva kulturna hierarhija milijonov zivecih po kapsulah sob, kuhinj, stranisc, hotelov, knjiznic, kinematografov in trgovin. Car nakljucnosti srecanj je del zivljenjskega sloga prebivalcev velemest. Dogodki nepredvidljive prihodnosti sredi labirintov privlacijo in mamijo tudi mene. Sicer ne bi bil tukaj. Po drugi plati pa je Avstralija najredkeje poseljena celina na svetu. Nekateri farmarji se po opravkih podajo z letali. Avstralcev je 20 milijonov. Razsezni sektorji so se taki, kot so bili v casu Jamesa Cooka, v 18.stoletju. Polpuscavska centralna Avstralija je prostor, kjer se clovek lahko popolnoma izolira.

Jaz sem seveda druzaben in me puscavnistvo ne mika. V Sydneyu so popoldne avenije natlacene z avtomobili. Promet je tekoc in dobro urejen. Mnogo ljudi precka ceste ob rdeci luci, toda nihce ne hupa, trobi ali izsiljuje pescev. Plocniki so namenjeni izkljucno ljudem. V spostovanju pescev so avstralski vozniki lahko za zgled slovenskim telebanom.

Vceraj sem se peljal na Sydneyski stolp - Sydney Tower. Z vrha sem si ogledal vedute mesta in zatem se zanimivo filmsko potovanje po Avstraliji Oz trek. V dobre pol ure se v ciklorami s holografskimi efekti sprehodis po najlepsih predelih Terre Incognite. V posebni projekcijski dvorani, s hidravlicnimi premicnimi sedezi, dobesedno poletis z leteco kamero nad Harbour Bridge in dalje nad rdeco puscavo, stepe, kjer kavboji s helikopterji zganjajo velike crede govedi in drobnice... Sugestivno pravljicno.

Film je na prvi predstavi, Auguste in Louis Lumiere sta jo priredila v kavarni na aveniji Des Capuccines v Parizu 1896, povzrocil sok in paniko. Ko sta vrtela prizor prihoda zelezniske kompozicije na postajo Siota, so mnogi zbezali na bulevar, prestraseni zaradi iluzije lokomotive, blizajoce se iz perspektive v prvi plan. V Oz treku je sedelo veliko mladih druzin. Prezivljanje nedeljskega dopoldneva v Sydneyu. Nihce se ni bal. Danes so mediji sestavni del otrostva, in tudi ljudje so v psiholoskem smislu drugacni, kot so bili pred stoletjem. Danes zidajo v Sydneyu arhitekt Norman Foster in druzabniki, zraven Mestne hise in cerkve Sv.Andreja, ultramoderen neboticnik poimenovan Lumiere. Namenjen bo peticnim kupcem stanovanj s pogledom na osrednje zgodovinsko jedro Sydneya.

Tisti, ki bi zeleli kupiti v Sydneyu hiso, bi morali danes odsteti vec kot osem letno placo v visini povprecnih dohodkov. Zanimivo je, da je bilo treba za nakup podobne nepremicnine, leta 1980 delati samo tri leta in pol. Sydney je na trgu nepremicnin sedmo najdrazje mesto na svetu. Cene stanovanj so visje kot v Londonu ali New Yorku. V cenah vodijo Los Angeles in mesta v Kaliforniji. Podatke zajemam iz danasnje izdaje Sydney Morning Heralda.

Vceraj je v Sydneyu umrl petindevetdesetletni Albert Sims - moz iz jekla, zeleza in bakra. Njegova druzba Simsmetal je najvecje podjetje na svetu, ki se peca z odpadnimi kovinami in njihovo reciklazo. Podruznice firme na Novi Zelandiji, ZDA, Veliki Britaniji in predstavnistva v Indiji, na Tajskem, Kitajski in Maleziji dajejo kruh 3400 zaposlenim.

Sims se je doselil v Avstralijo star 22 mesecev, kot sin angleskega emigranta in irske matere, leta 1911.  Njegov oce je preizkusil vec poklicev. Od prodajalca zaves in cipk, do zeleznicarskega usluzbenca, sindikalnega borca za pravice delavcev in podjetnika, je Sims nasledil ocetovo podjetje za zbiranje odpadnih kovin, kmalu po drugi svetovni vojni. Samo v Avstraliji Simsmetal vsako leto reciklira 300000 odsluzenih avtomobilov. Recikliranje je posel. Navsezadnje vse, kar v zivljenju nakupimo, slej kot prej konca na smetiscu. Toda studije kazejo, da je tudi recikliranje energetsko potratno. Mnoge surovine je ceneje pridelovati klasicno, kot pa z recikliranjem. No, s kovinami je seveda drugace. Zbiranje metalov se izplaca. Taka je logika racunovodij in kapitala.

Daljnorocnejse je varcevanje  tudi  omejitev apetitov bodocih generacij z boljso vzgojo. Novi pristopi k razmisleku avditorija o potrosnji, so v Avstraliji del medijskega vsakdana. Misliti je treba na tiste najbolj bistvene elemente kvalitetnega zivljenja, ki so v nasi civilizaciji premalo poudarjeni. Se posebej v casu prihajajocih podnebnih sprememb in ogrozenih habitatov. Deset hektarov gozda potrebuje za rast  50 let. Izkrcimo ga lahko v tednu dni, pogori pa cez noc. Blagodejni ucinki gozdnih pljuc niso merljivi z vrednostno skalo monetarnega bogastva.

 Nihce ne razmislja o vzgojni funkciji medijev in njihovi terapevtski moci izganjanja nestrpnosti. Bolj bi morali poudarjati skupne potrebe vseh zivecih na svetu. V tem kontekstu so zanemarjene vitalne kulturno civilizacijske vrednote. Pogosto jih izkoriscajo, tako kot v preteklosti, sibko omikani krogi iz spirale politicno ekonomskih svetovnih masinerij. Z ignoranco neprecenljive vrednosti elementarnih resursov, zaradi katerih je ziveti lepo, saj zivljenje tudi pogojujejo, se z intrigami logike prekupcevanja dogaja to, cemur smo prica v zrcalu nasega casa. Podobam, besedam in glasbi na zaslonih tekocih kristalov.   

<- - BLOG - ->