<- - BLOG - ->

I

Danes je avstralski drzavni praznik, Dan Avstralije, Australia Day. Tudi Avstralci so docakali neodvisnost relativno pozno, kot Slovenci. Njihova politicna odvisnost od Commonwealtha se je zakljucila v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja. Ceprav o politiki nimam kaj dosti pojma mi, po treh tednih povrsnega prebiranja casnika Sydney Morning Herald, in dovolj obilnem spremljanju televizije, postaja jasno, da ima Avstralija samostojne poglede na svetovno in svojo notranjo sceno.

Popoldanski sprehod po promenadi Coogeeja, med mnozico radostnih domacinov, mnogi med njimi so obleceni v simbole avstralske zastave, me poveze z dozivetji neobvezujocega druzinskega in prijateljskega druzenja pri nas. Veselica na plazi Coogee: pod belim sotorom igra rock ansambel staro glasbo iz rohnecih 6o ih, lepe pesmi Beach Boysov, Byrdsov in Crosby, Stills, Nash & Youngov. Stare mame v najlepsih letih sedijo na pisanih odejah, ocetje nosijo stupo ramo svoje hcere in sinove, mladina se zbira v svojih skupinah. Vec tisoc lepih in srecnih ljudi. Na stojnicah ponujajo razlicno hrano, tudi etno palacinke in lepinje. Za vse okuse in zepe. Nekateri poplesujejo v ritmu zive glasbe.

Pod zelenico se pod skarpo pricenja 200 metrov dolga pescena plaza. Plavanje dalec ven pa onemogocajo visoki valovi, na juznem koncu je bazen, kjer se namocim. Sydney je verjetno edino velemesto na svetu, kjer se je mogoce predajati soncu in morju, na vec desetinah rajskih plaz.

Mislim, da bi bilo zelo modro, da bi tudi v Sloveniji junijski praznik neodvisnosti spremenili v najvecjega po drzavotvornem pomenu. Lepo vreme, pikniki in druzenje v kratkih rokavih navdahnejo vsakogar. Sodelujoci praznicno razpolozeni Avstralci vseh generacij, vsakomur, ki ima srce, predajo nekaj svoje sproscenosti. Tiste prepotrebne umirjene, lezerne atmosfere srece biti skupaj v dobri druzbi. Na enem od sotorckov opazim napis *Bodi del druzbe*. Tudi pri nas bi morali bolj privzgajati zavest pomena skupnosti. Saj tudi v Avstraliji cveti zaplotnistvo, toda vendarle drugace. Tu bolj obcutim smisel ljudi za lezerno zabavo in razdajanje...

Najbrz so moja videnja v marsicem pristranska in osebna. Domovinska vzgoja v EU pravzaprav enako sepa. Slovenci, ki smo samo v 20. stoletju preziveli osem razlicnih rezimov ali upravnih sistemov, smo gotovo eden od bolj cinicnih etnosov sedanje EU. Ampak ob pogledu nepristranske optike, na procese etatisticnih patriotskih praznovanj, je najbrz smiselno tudi v EU predloziti en dan v letu skupni novi domovini. Ce ze ne zaradi drugega, vsaj za vse prednamce, ki so izkrvaveli v stoletnih obracunavanjih na tleh starega Kontinenta. Mogoce sem malo pateticen, starejsi ko sem, bolj mi gredo na zivce obredna praznovanja. Vendarle pa so obredi pomembni del reda, samopodobe in izvir spostovanja tradicije. Vse kar smo, izrasca iz preteklosti. Red osmislja boj proti kaosu in nestrpnosti.

Tu v Coogeeju mi je postalo jasno, da so Avstralci dalec pred ostalimi v pristopih in organizaciji praznovanj. Dan Avstralije je druzinski praznik. Velik piknik, koncert, regata, kulturni summit. Zacutim Ljubezen. Ob devetih bo na rtu ognjemet.

II

Ognjemet sem prespal. Spim kot top. Po dolgih letih sem pricel spet sanjati. Sanjal sem oceta in mamo. Na plazi v Ankaranu me je trdno drzal za roko. Gledala sva pristanisce v Kopru. Velike bele ladje na obzorju.

George, poslovodja iz hotela na Kings Crossu je dvojcek mojega oceta. Vceraj sem se preselil v cenejsi hotel. Poslovila sva se. Raymond je upravnik Hoddon House, kjer sem bival tri tedne. Prehrupno. William street se izteka pod trgom, petdeset metrov od stavbe, v tunel. Glavna arterija v City z juga. Sestpasovnica.

V Coogeeju je mir. Priblizno podobno kot v Kopru. Le Tihi Ocean je drugacen od Trzaskega zaliva. Na horizontu kovinsko sivo moder. V priobrezju turkizno zelen. Dva krat sem se namocil. Osvezujoce.

Po vcerajsnjem praznovanju je zjutraj promenada tip top. Vse je ocisceno, sotori demontirani. Delali so ponoci. Zgledno. Coogee je naselje obcine Randwick. Nizka poslopja na polozni valujoci vzhodni obali v juznem sektorju Sydneya. Zazidalni nacrt rezidencnega in letoviscarskega predmestja zraslega v 20.stoletju. Do sredisca je 20 minut pocasne voznje s taksijem ali avtobusom. Voznja s taksijem stane 20 dolarjev, z avtobusom 2,4 dolarje. Glede na razdaljo je transport cenejsi, kot v Ljubljani. Iz Brezovice do Kolodvora je pred leti stal prevoz, 10 km, 380 Sit. Koliko je danes v Eurih ne vem. Sem se odselil. Iz Coogeeja do Citya je vsaj 20 km. Relacije med cenami so privlacna tema. Najcenejsi avtobus je doslej moje truplo z denarnico zaznalo v Indiji. Sicer pa je tudi potohodnistvo po mestu dokaj omejeno. Po centru se da pes z nahrbtnikom, do razrascenih predmestij desetine kilometrov narazen, pa je najudobneje s podzemno zeleznico ali avtobusom.

Smisel za urejenost in red ter snago je v Sydneyu posnemanja vredna odlicnost tega locusa. Zanima me kod in kako koncajo vsi odpadki tega velemesta? Obcasne redukcije vode so, sodec po listku na hodniku novega hotela, realnost. Vecina padavin prispe na ta tla poleti. Letno pade 1,2 metra vode. Podnebje je na zemljevidu opisovano kot zmerno - temperate. Pozimi nikoli ne zmrzuje. Zimzeleno rastje lepsa Sydney. Coogee je zelo zelen. V mestu skrbijo za javne nasade cvetja, pomlajujejo drevorede in sadijo nove aleje avstralskih drevnin. Centennial Park je ograjen. Botanicni vrt v cityu zapro ob 20 h. Zadnjic sem hotel od Opere proti Wooloomoolooju pes ob obali, in sem ugotovil, da so ob osmih vrata zaklenjena.

Navdih pocitniskega velemesta me je prevzel. Kupil sem si knjigo avstralskih novel - izbor letnika 2006. In se nekaj zanimivega ctiva: Abe Davis, v kratkem poljudnem delu Day Before Yesterday, opisuje razvoj Sydneya v dvajsetem stoletju, Sydney Architecture je izbor presezkov v gradnjah v tem mestu - avtorja Paul McGillick in Patrick Bingham-Hall in enciklopedicno knjigo Osmarja Whitea Vodnik po Avstraliji s konca sestdesetih let. Potrebno si je razsiriti obzorje. Kupil sem tudi prvenec znanega avstralskega pisatelja Morrisa Westa Hudicev advokat. Kdaj bom uspel vse to prebrati?

Na mestni ferryboat remizi - Circular Quayu sem opazil okrogle bronaste plosce vdelane v tlak, po katerem hiti na trajekte vsak dan tisoce mescanov. Reliefno odliti odlomki del najpomembnejsih avstralskih pisateljev in pesnikov so tako fundament pisne kulture in element vitalnega mestnega krizisca. Na vsaki od okroglih plosc premera 70 cm je kratka biografija avtorja in oznacujoci stavek ali verz. Podobno Menartovemu verzu pod Herkulovo fontano na Gornjem trgu v Ljubljani. Vredno posnemanja.

<- - BLOG - ->